Franja

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

dēlicātus 3, adv. -ē

1. slasten, (pre)krasen, prijeten, potraten, razkošen: convivium Ci. ep., cibus delicatior Plin., litus delicatissimum Ci., d. aqua Cu., hortuli Ph., Anio delicatissimus amnium Plin. iun., delicatae (naspr. usitatae) res Sen. ph. razkošne, d. merces Sen. ph. ali delicatioris usūs vasa Front. razkošno (potratno) blago (posodje); šalj.: ubi tu es delicata? Pl. ti dražestna.

2. (o osebah in stvareh, skoraj le grajalno)
a) nakičen, eleganten, nasladen, razkošen, polten, sladostrasten, uživanja željan, mehkužen, pohoten, galanten, (o govoru) kosmat, nesramen: pueri lepidi ac delicati Ci., d. adulescens Ci., libidinosa et delicata iuventus, grex delicatae iuventutis Ci., d. voluptates Ci., delicatiores in cantu flexiones Ci., d. capella Cat. (prim.: puella tenellulo delicatior haedo Cat.), assueta clauso et delicatae umbrae corpora Sen. rh., venter delicatorum Sen. ph. požrešnežev, quidam e gratissimis delicatorum Suet. ljubimcev (skopljencev), Statilii Capellae delicata Suet. ali avia d. Plin. iun. ljubica, d. sermo, versus Ci., cultus Val. Max., delicatior cultus Suet., delicate ac molliter vivere Ci., multa delicate iocoseque fecit N.; šalj.: delicatum te hodie faciam, cum catello ut accubes Pl. galantnega; enalaga: delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., veniebat gressu delicato Ph. mehkužniško stopajoč.
b) nežen, krotek: delicatior cauliculus Plin., d. capella Cat., d. oves Plin. iun., (iracundus) mollius delicatiusque tractetur Sen. ph.
c) mlahav, lahkoten, zložen, udoben: reclinari ad suos delicatum Q., equorum cursum delicati minutis passibus frangunt Q., delicate conficere iter Suet., insternere delicate arceram Gell.
č) razvajen, raznežen, občutljiv, izbirčen: Petr., vah delicatu's Pl., puere, nimium delicatu's Pl. prerazvajen si = preprešeren si (v svojih šalah), preprešerno se šališ, tam delicati esse non possumus Ci., est fastidii delicatissimi Ci., aures d. Q., delicatus ac similis ignoto Plin.

dēliciae -ārum, f

1. slast, naslada, nasladno veselje, razkošje, radost, zabava, užitek: multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci., quae civitas una tibi in amore et deliciis fuit Ci. ki je edina uživala tvojo naklonjenost, Caeli adulescentia ad mulieris libidinosae delicias deposcitur Ci., optimi viri in deliciis viperam illam habent Ci. se naslajajo z … (prim.: catellus, quem puella in deliciis habuerat Val. Max. dekličin psiček ljubljenček), omnium deliciarum pueruli Ci. ki poznajo vse mehkužne slasti, aliae deliciae equitum vix ferendae Ci. čezmerne zahteve, deliciis omissis S., deliciae faciles O. lahko dosegljive slasti, delicias facere Pl., Fr. šale uganjati, šaliti se, pa tudi = nesramnosti uganjati: Cat., delicias et carmina facere O. v svoje veselje pesmi zlagati, necesse est me ad delicias componam memoriae meae Sen. rh. da se vdam „muham“ (zahtevam) svojega spomina, M. Agrippa vir rusticitati propior quam deliciis Plin., deliciae aestivae Fl. poletne zabave, poletno zabavišče, cenarum ciborumque exquisitae deliciae Gell., deliciae ventris et inguium Ap. požrešnost in kurbarstvo.

2. met.
a) (o osebah) = ljubljenec, ljubimec: meae deliciae Pl., deliciae meae Dicaearchus Ci., amores ac deliciae tuae, Roscius Ci., amor et d. generis humani Suet. (o Titu), Encolpius … , ille seria nostra, ille deliciae Plin. iun. moj družabnik v resnih in veselih urah; (poseb. o sužnjih ljubljencih): deliciae pueri Pl. ljubi dečko, Corydon ardebat Alexim, delicias domini V., Alexandrinae d. Q., d. divitum Ps.-Q.
b) (o stvareh) dragotina, zaklad: excussis deliciis cum argento puro domum revertuntur Ci. so izgubili svoje zaklade, del. feminarum Plin., taxatio in deliciis tanta, ut … Plin. kot dragotina ima (jantar) toliko vrednost, da … — Predklas. in poklas. soobl.
a) dēlicia -ae, f: Gell., Ap., tum tibi operam ludo et deliciae dabo Pl., mea voluptas, mea delicia Pl.
b) dēliciēs -ēī, f: Critias, mea delicies Ap.
c) dēlicium -iī, n: Arn., rogati a quodam delicio suo Ph., Stellae delicium mei Columba Mart.

dēlingō -ere -līnxī (—) obliz(ov)ati: leo puerum delinxit Lamp.; occ. lizati, polizati, izlizati (= z lizanjem zaužiti): huius cochleare plenum Cels., sanguinem Tert. (o psih); preg.: d. salem Pl. sol (iz solnice) lizati = pičlo hrano imeti, d. salem apud aliquem Pl.

dēlinquō -ere -līquī -lictum

I. trans. kaj kje pustiti, zapustiti: quem unā cum equis duobus ibidem … deliquerat Iul. Val. —

II. intr.

1. pohajati, pojemati: delinquere frumentum, Sardiniam hostes tenere Coelius (Caelius) Antipater ap. Serv., delinquat aut superet aliquid tibi Tubero ap. Serv., lunae … delinquentis obstacula Ap.

2. pren.
a) grešiti, zagrešiti, pregrešiti se, zakriviti kaj: tu delinquis, ego arguor Enn. fr., si pater aut avus deliquisset Ci., (miles) in bello propter hostium metum deliquerat Ci., delinquere homines adulescentuli per ambitionem S., melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr., alii simul delinquunt, censores sumus Ph., si cunctatione deliqui, virtute corrigam T., prout bellis externis meruerant aut domi seditione deliquerant T.; s praep. pregrešiti se nad kom, zoper koga: in alterum incidunt, in altero delinquunt Ci., quod (ker) populi priscorum Latinorum adversus populum Romanum delinquerunt Carmen fetiale ap. L.; d. in aliqua re = grešiti v čem: hac quoque in re eum deliquisse Ci.; z notranjim obj. = zagrešiti kaj, pregrešiti se s čim: si ille quid deliquerit Pl., si quid deliquero Ci., nihil deliquerunt Ci., si quid iracundiā deliquēre S., paulum deliquit amicus H., quia maiora in defectione deliquerant L., nescio, quid in vos imprudens deliqui Cu., tantum delinquere, quantum permittas Iuv., damnatusque flagitiorum, quae duo deliquerant T.; pren. (o stvareh) zakriviti kaj: quod venti et fluctus deliquerint T.
b) gram. (z)motiti se: in aliqua re Q., Gell. — Pogosto subst. pt. pf. dēlictum -ī, n

1. pregrešek, prestopek, krivda: leve Ci., delictum facere Pl., d. admittere in se Ter., maius committere delictum C. zagrešiti (zakriviti) kaj hujšega, delicti veniam petere, delicto ignoscere, de delicto confiteri Ci., eius delicti reus N., delicta maiorum luere H., suppliciis delicta coërcet H., delicta fateri nolle O., uxor delicti manifesta T., nec primum alterumque delictum veniā prosequebatur T., cetera quoque concedere delicta Suet.

2. napaka, hiba, pomanjkljivost: si defendere delictum quam vertere malles H., aurigarum equorumque praecipua (vrline) vel delicta Amm.

dēlitēscō in dēlitīscō -ere -lituī (—) (incoh. glag. latēre) skri(va)ti se: Pl., Varr., Stat., Suet., Gell., Iust. idr., ut eo mitteret amicos, qui delitescerent Ci., delituit in quadam cauponula Ci., bestiae in cubilibus delitescunt Ci., hostes … noctu in silvis delituerant C., delituisse inter vepres in latibulis ferarum L., delituisse inter angustias saltus ritu … ferarum Cu., saepe sub … praesepibus … vipera delituit V.; (o stvareh): me memini … ancillae missam (epistulam) delituisse sinu O., in quo cursu multa mirabiliter efficiens (Saturni stella) … tum vespertinis temporibus delitiscendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., luna aut parte sui aut tota delituit Sen. ph.; pren. skri(va)ti se za kako stvar: Fr., Lact., d. in frigida calumnia, in dolo malo, in eorum auctoritate, sub alieno scelere Ci., sub tribunicia umbra L., umbrā magni nominis Q., multiplici personarum … diversitate facile delitescet infirmitas Q.

délivrer [-livre] verbe transitif osvoboditi (de iz, od), izpustiti; odrešiti; izročiti, izstaviti, izdati (vozovnico); podeliti patent; médecine pomagati pri porodu (une femme ženski)

se délivrer osvoboditi se, oprostiti se; médecine (po)roditi, prestati porod
délivrer des prisonniers osvoboditi ujetnike
délivrer quelqu'un de la misère, d'un gros souci rešiti koga bede, velike skrbi
délivrer un certificat, un reçu izdati spričevalo, potrdilo o prejemu

delna avtonomija stalna zveza
(o upravljanju ozemlja) ▸ részleges autonómia

delničarstvo samostalnik
finance (o delniški družbi) ▸ részesedés, približek prevedka ▸ részvényesek, részvénytársaságok tevékenységePovezane iztočnice: delavsko delničarstvo

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

del|o⁴ [é] srednji spol (-a …) (dejavnost) die Tätigkeit (tudi društev, odborov ipd.)
poročilo o delu der Tätigkeitsbericht
področje dela das Tätigkeitsgebiet, der Tätigkeitsbereich

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

delovna funkcija stalna zveza
fizika (o količini energije) ▸ kilépési munka
Najnižja količina energije, ki je potrebna, da elektron zapusti površino, se imenuje delovna funkcija. ▸ Azt a minimális energiamennyiséget, amely ahhoz szükséges, hogy egy elektron elhagyjon egy felületet, kilépési munkának nevezzük.

delovno pravo stalna zveza
pravo (o delovnih razmerjih) ▸ munkajog

deložacija samostalnik
(prisilna izselitev) ▸ kilakoltatás

dēlūdō -ere -lūsī -lūsum

I. trans. za norca (bebca) imeti koga, norčevati se iz koga, posmehovati se komu, zasmehovati koga, rogati se mu, (pre)varati ga: Kom., deludi vosmet ipsos diutius patiemini? Ci., scriba … corvum deludet hiantem H., hoc uno responso animum delusit Apollo V., Castor … deludit anhelos Val. Fl.; redko abs.: aliquanto lentius nihil agere atque deludere Ci.; pren. (o stvareh): deludunt somnia sensūs V., terra falso partu deludet arantes Pr., quem spes delusit Ph. —

II. intr. nehati igrati, odigrati: videre gladiatores, cum deluserunt Varr. ap. Plin.

démant diamond

steklarski démant cutting diamond, glazier's diamond
vsebujoč démante diamantiferous, diamondiferous
(o)krasiti z démanti to decorate (ali to adorn) with diamonds, (redko) to diamond

demasiado pretiran, čezmeren; preveč; obilno; zadosti, dovolj

demasiado caliente prevroč
estimar demasiado previsoko (o)ceniti, preceniti
esto es demasiado tu se vse neha
demasiado lo sé le predobro to vem
este peligro no se puede evitar demasiado tej nevarnosti se ne moremo dovolj izogibati

démenti [demɑ̃ti] masculin demanti, (uradno) zanikanje kake vesti ali trditve

sa présence est un démenti de la nouvelle de sa maladie njegova navzočnost zanikuje novico o njegovi bolezni

dēmereō -ēre -uī -itum

1. prislužiti, zaslužiti: quid mercedis petasus hodie domino demeret? Pl., demeritae laetitiae Pl., d. grandem pecuniam Gell.

2. demerere aliquem z zaslugami si koga pridobi(va)ti (nakloniti), mnogo zaslug si pridobiti za koga, z zaslugami obvezati (zavezati) koga, prikupiti se komu: nec tibi sit servos demeruisse pudor O., crimine te potui demeruisse meo O., nullo (z ničimer, z nobeno rečjo) magis Caesarem demeruit, quam quod … Sen. ph., d. avunculum Suet.; v tem pomenu (s poudarkom refl. razmerja) večinoma dep. dēmereor -ērī -meritus sum: ut pleniore obsequio demereor amantissimos mei Q., plura saepe peccantur, dum demeremur, quam dum offendimus T., Claudium ne qua non arte demereretur Suet.; (o neživih subj.): vultus, qui maxime populos demeretur Sen. ph., elephantorum satietatem usque in servile officium demeretur cibus Sen. ph.; glag. v gerundiju ali gerundivu: Col., Tert., demerendi beneficio tam potentem … civitatem numquam parem occasionem daturos deos L., vir demerendis hominibus genitus Vell., in Regulo demerendo Regulum imitatur Plin. iun.