Franja

Zadetki iskanja

  • chicken [číkin] samostalnik
    pišče, kokoš, kura; kuretina; otročiček
    figurativno zelenec; strahopetec

    to count one's chickens before they are hatched delati račun brez krčmarja
    that's my chicken to je moja stvar
    to get it where the chicken got the axe biti strogo grajan
    chicken roost kurnik
    no chicken ne več rosno mlad
    chicken wire žična ograja
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • chilien, ne [šiljɛ̃, ɛn] adjectif čilski

    Chilienn, ne masculin, féminin čilenec, -nka
  • chillar žvižgati, piskati; kričati, vreščati; škripati; vabiti (s piščalko)

    ¡no me chilles! ne kriči name!
  • chipette [šipɛt] féminin, (familier)

    ça ne vaut pas chipette to ni nič vredno, ni prida
  • chisme moški spol klepetanje, opravljanje, čenče; krama, ropotija

    ser un chisme za nobeno rabo ne biti
    chismes pl orodje, priprave
  • chispa ženski spol iskra; ogenj; duhovitost; pijanost

    una chispa de pan košček kruha
    piedra de chispa kresilni kamen
    dar chispa pozornost zbuditi; uspeh imeti
    coger una chispa opijaniti se
    tener (una) chispa pijan biti
    no ver chispa prav nič ne videti
    echar chispas besen biti
    ¡chispas! gromska strela!
  • chiudere*

    A) v. tr. (pres. chiudo)

    1. zapreti, zapirati:
    chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
    chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
    chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
    non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
    chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
    chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
    chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

    2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
    chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
    chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

    3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
    chiudere le lezioni končati pouk
    chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
    chiudere casa pren. preseliti se
    chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
    chiudere il conto plačati račun
    chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
    chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

    B) v. intr. prileči, prilegati s:
    la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) v. intr. zapreti, zapirati se:
    il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

    Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

    1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
    la ferita si è chiusa rana se je zacelila

    2. temniti se; oblačiti se:
    il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

    3. oviti se:
    chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

    4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
    chiudersi in casa zapreti se v hišo
  • chiuso

    A) agg.

    1. zaprt:
    seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
    chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
    abito chiuso visoko zapeta obleka
    agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
    fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
    capitolo, argomento chiuso končana zadeva
    chiuso! dovolj o tem!
    cielo chiuso oblačno nebo

    2. jezik
    vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

    3. pren. nejasen, nerazumljiv:
    linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

    4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
    un ragazzo chiuso vase zaprt deček
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

    B) avv. nejasno, nerazumljivo

    C) m

    1. zaprt, ograjen prostor

    2. obor

    3. neprezračen prostor
  • choix [šwa] masculin izbira, izbor; možnost izbire

    de choix izbran, prvovrsten
    de tout premier choix najbolj izbran
    de mon (ton, son et caetera) choix po svoji izbiri
    au choix na izbiro, po volji
    sans choix brez izbire
    choix de la profession izbira poklica
    choix de disques de musique classique izbor plošč klasične glasbe
    n'avoir pas le choix ne imeti izbire
    faire choix de quelqu'un, de quelque chose izbrati koga, kaj
    faire un bon, mauvais choix dobro, slabo izbrati
    porter, arrêter son choix sur quelqu'un, quelque chose koga, kaj izbrati
    n'avoir que l'embarras de choix imeti v izobilju in biti v zadregi za izbiro
  • chômable [šomabl] adjectif

    fête féminin chômable praznik (ko se ne dela)
    jour masculin chômable nedeloven dan
  • choose* [ču:z]

    1. prehodni glagol (between)
    izbrati, izbirati, izvoliti si; hoteti; raje imeti

    2. neprehodni glagol (between)
    imeti na izbiro; blagovoliti

    there is not much to choose between them oba sta enaka
    I cannot choose but nujno moram, prisiljen sem, ne morem si kaj, da ne bi
    to pick and choose skrbno izbirati
  • chooser [čú:zə] samostalnik
    prebiralec, -lka

    beggars can't be choosers reveži ne smejo biti izbirčni, v sili hudič mušice žre
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka

    religion féminin chrétienne krščanska vera
    le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
    mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan
  • chtonien, ne [ktɔnjɛ̃, ɛn] adjectif podzemeljski
  • chupar (iz)sesati, vsrkati; izvleči, (iz)puliti; Mehika kaditi

    chupar la sangre a alg. komu kri izsesavati
    chuparse shujšati
    chuparse los dedos vse prste si oblizniti
    no chuparse el dedo paziti se, varovati se, ne si pustiti česa natvesti
    ¡chúpate ésa! zdaj lahko od jeze počiš!
  • chus

    sin decir chus ni mus ne da bi črhnil besedo
  • chute [šüt] féminin padec, padanje; izpadanje; propad; figuré odpadanje listja, jesen; odpadki (pri krojenju); (religion)

    chute (d'Adam) Adamov padec (izvirni greh)
    chute de cheval, de bicyclette padec s konja, z bicikla
    chute des cheveux, des dents izpadanje las, zob
    chute des cours padec tečajev
    chute d'eau slap
    chute du jour somrak
    chute libre prosti pad
    chute de montagne gorski udor
    chutes de pluie deževje
    chute de pierres padanje kamenja
    chute des prix padec cen
    gare aux chutes! ne premetavati!
    tuyau masculin de chute (WC) odtočna, izplakovalna cev
    vitesse féminin de chute (physique) hitrost prostega pada
    faire une chute pasti, (aéronautique) zrušiti se