Franja

Zadetki iskanja

  • adv. proprio; ○:
    to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
    pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
    to ti je goljuf è proprio un gaglioffo
  • tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

    točka za točko point par point
    po točkah (šport) aux points
    glavna točka point principal (ali essentiel)
    kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
    izhodiščna točka point de départ
    kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
    najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
    svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
    do neke točke jusqu'à un certain point
    na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
    premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • tók (-a) m

    1. corrente (tudi elektr. ); corso:
    tok nese čoln la corrente porta la barca
    plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

    2.
    električni tok corrente elettrica, corrente
    preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

    3. pren. flusso, marea

    4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
    selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

    5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
    tok misli il flusso dei pensieri
    tok dogodkov il corso degli avvenimenti
    v toku šolanja nel corso degli studi

    6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
    filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
    politični tokovi correnti politiche
    uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
    elektr. anodni tok corrente anodica
    elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
    elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
    elektr. inducirani tok corrente di induzione
    elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
    fiz. energijski tok flusso energetico
    fiz. svetlobni tok flusso luminoso
    fiz. toplotni tok flusso termico
    geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
    morski tok corrente marina
    zalivski tok corrente del Golfo
    lit. tok zavesti flusso di coscienza
    med. beli tok flusso bianco, leucorrea
    menstruacijski tok flusso menstruale
    meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente
  • tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

    beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
    električni tok courant électrique
    eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
    istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
    indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
    jaki (šibki) courant fort (faible)
    tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
    mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
    morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
    mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
    svetilni tok flux lumineux
    ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
    vodni tok cours d'eau
    vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
    vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
    zemeljski tok courant tellurique
    zračni tok courant atmosphérique
    izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
    vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
    plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
    plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant
  • tólči battre, frapper, taper, cogner ; (raztolči) piler, broyer, concasser ; (srce) battre, palpiter

    tolči francoščino baragouiner (ali écorcher) le français, familiarno parler français comme une vache espagnole
    tolči kamenje casser des pierres
  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
    tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
    tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
    ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento
  • tólik (-a -o) adj. (tolikšen) tanto, tale:
    izguba je tolika kot lani le perdite sono (tante) quante l'anno scorso
  • tón ton moški spol , note ženski spol ; (slikarski) ton moški spol , teinte ženski spol , nuance ženski spol

    osnovni ton note tonique, accent moški spol tonique
    visok (nizek) ton son moški spol aigu (grave)
    dati ton, intonirati donner le ton, donner le la
    v vseh tonih sur tous les tons
    višji ton son moški spol harmonique, harmonique moški spol (supérieur)
    vodilni ton son fondamental, (slikarstvo) ton dominant, couleur (ali teinte) dominante, (govora) ton général
    spremeniti ton changer de ton, prendre un autre ton
    prepovedujem ti ta ton je t'interdis ce ton
  • tón glas tono (tudi fig)

    dati ton dar el tono, entonar, fig dar tono a
    spremeniti ton cambiar de tono
    osnovni ton tono fundamental; (slikarstvo) color m fundamental
    v vseh tonih en todos los tonos
    prepovedujem si ta ton! le prohibo hablarme en ese tono
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • toplomér thermomètre moški spol

    živosrebrni (alkoholni, plinski) toplomer thermomètre à mercure (à alcool, à gaz)
    medicinski toplomer thermomètre médical
    maksimalni-minimalni toplomer thermomètre à maxima et minima
    toplomer se dviga, pada le thermomètre monte, descend
    toplomer kaže 10° nad (pod) 0 le thermomètre marque 20 degrés au-dessus (au-dessous) de zéro
  • torej [ó] also
    no, torej! na also!
    (zato) folglich
    torej le also doch
  • tórej

    A) adv. dunque, quindi; allora:
    vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
    taka je torej stvar allora le cose stanno così

    2. (v medmetni rabi) allora:
    Torej? je vprašal Allora? domandò

    B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
    mislim, torej sem penso, dunque sono
    predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica
  • tôrek mardi moški spol

    ob torkih le mardi, tous les mardis
    pustni torek mardi gras
  • tožíti (tarnati) se plaindre de quelque chose à quelqu'un, se lamenter; accuser , pravno porter plainte en justice contre quelqu'un, assigner quelqu'un, agir en justice, former une demande en justice, intenter une action contre quelqu'un

    tožiti se s kom être en procès avec quelqu'un, plaider contre quelqu'un
    tožiti za odškodnino former une demande en dommages et intérêts
    tožiti zaradi glavobola se plaindre de maux de tête
    tožiti po domu, domovini regretter son pays, avoir le mal (ali la nostalgie) du pays
  • tradícija (-e) f

    1. tradizione:
    ohranjati, nadaljevati, spoštovati tradicije conservare, continuare, rispettare le tradizioni
    družinske, narodne tradicije tradizioni familiari, nazionali (popolari)

    2. pl. tradicije valori, conquiste:
    gojiti svobodoljubne tradicije coltivare le tradizioni, le conquiste libertarie
  • tragédija (-e) f lit. tragedia (tudi ekst.):
    napisati, uprizoriti tragedijo scrivere, mettere in scena una tragedia
    antične tragedije le tragedie dell'antichità classica
    pren. nastopiti v tragediji calzare il coturno
    pren. družinska tragedija tragedia familiare
  • trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

    to mi traja predolgo I can wait no longer
    to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
    to traja že nekaj let this has been going on for a few years
    to bo dolgo trajalo it will take along time
    to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
    to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
    prelepo, da bi trajalo too good to last
    dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
    kratko, malo časa trájati to be of short duration
    vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
    potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
    ta igra nam traja predolgo we find this play too long
    trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
    naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span