Franja

dum (osnovna obl. *dom iz zaimkove osnove do; dum tedaj)

I. adv. kot naslonka

1. še: nondum Ci., V. ali hauddum L. še ne, necdum L. ali nequedum Ci. in še ne, nihildum Ci., L. še nič, nullusdum, nulladum, nullumdum Ci. še noben, še nobena, še nobeno, vixdum Ci. komaj še, nēdum nikakor ne.

2. za imp. in interj. = vendar, no: adesdum Ter. ostani vendar še tu, abidum, cedodum, dicdum, facitodum Ter., ehodum Ter. poslušaj vendar, circumspicedum, iubedum, memoradum, tacedum, tangedum Pl., manedum Pl., Ter., Plin. iun., agedum Pl., Ter., Ci., L. idr. ali agitedum L.

3. s quī: quīdum? Ter. kako vendar?

4. = tedaj v zvezi s prīmum: prīmumdum.

II. conj.

1. v temporalnih stavkih, klas. z indikativom, v odvisnem govoru in notranje odvisnih stavkih s konjunktivom;
a) (označuje le istodobnost dveh dejanj) medtem ko, vtem ko, ko: dum moliuntur, tum conantur, annus est Ter., petam a vobis, ut me, dum de his singulis disputo iudiciis, attente audiatis Ci., dum tu sectaris apros, ego retia servo V. (prim. H. Epist. II, 1, 190). V pripovedovanju α) z ind. praesentis historici: haec dum Romae geruntur, Quinctius interea … de saltu … a servis communibus vi detruditur Ci., dum haec in his locis geruntur, Cassivellaunus nuntios mittit C., dum ea conquiruntur et conferuntur, … hominum milia VI … ad Rhenum … contenderunt C., dum haec apud Hellespontum geruntur, Perdiccas interficitur N., dum ea Romani parant consultantque, iam Saguntum oppugnabatur L., dum obequitat moenibus, sagittā ictus cepit tamen oppidum Cu. β) z ind. pf.: qui (Murena) … , dum … in hunc ascendere gradum dignitatis conatus est, venit in periculum, ne … Ci., dum imperium munire studuit, nulli pepercit N. Z ind. impf. klas. označuje le trajanje in ponavljajoče se dejanje: dum is in aliis rebus erat occupatus, … erant interea, qui suis vulneribus mederentur Ci., quae divina res dum conficiebatur, quaesivit a me, … N., dum haec in Apulia gerebantur, altero exercitu Samnites … urbem non tenuerunt L. Po L. se dum v pripovedovanju veže z indikativom in konjunktivom impf.: dum ea in Samnio gerebantur, Romanis in Etruria bellum concitur L., dum intentus in eum se rex totus averteret, alter elatam securim in caput deiecit L. Redko se veže z ind. plpf.: dum oculos animosque hostium certamen averterat, capitur murus L. V odvisnem govoru in notranje odvisnih (finalnih) stavkih stoji konjunktiv: ne consul Catilina fieret, dum tu accusationem comparares Ci., eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit principes N., conspici, dum tale facinus faceret, properabat S., dum alii Vespasianum, alii Vitellium foveant, patere locum adversus utrumque T.; izjemoma stoji v tem primeru tudi ind. (pr.): id te sollerti furtim, dum traditur, astu subposita cepisse manu O., Piso oravit, ut traditis armis maneret in castello, dum Caesar … consulitur T.; (prim. T. Annal. XIII, 15).
b) (z ind. vseh časov označuje istodobnost in sočasnost dveh dejanj) dokler = tako dolgo, kakor: hoc feci, dum licuit Ci., quem tamen esse natum … haec civitas, dum erit, laetabitur Ci., dum civitas erit, iudicia fient Ci., fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lycurgi leges vigebant Ci., dum longius aberant Galli, plus multitudine telorum proficiebant C., Numidae tantum modo remorati; dum in elephantis auxilium putant (praesens historicum) S., dum res sinit, tua corrige vota O. (prim. V. Aen. I, 607); pesn.: dum loquor, amplexa est terra artus O. ne dlje, kakor to pripovedujem.
c) α) (če se izraža samo časovno razmerje, se veže z ind.) dokler ne: ego opperior, dum ista cognosco Ci. ep., ea mansit in condicione … usque ad eum finem, dum iudices reiecti sunt Ci., Tityre, dum redeo … , pasce capellas V., moenia ponet, tertia dum Latio regnantem viderit aetas V.; s historičnim prezentom: tantum ibi moratus, dum milites ad praedam discurrunt L., dum venit, cantat avenis O. β) (če je dejanje nameravano ali pričakovano, stoji konjunktiv) dokler ne bi, da bi medtem: ut spatium intercedere posset, dum milites … convenirent C., Caesar non exspectandum sibi statuit, dum … in Santonos Helvetii pervenirent C., differant in tempus aliud, dum defervescat ira Ci., multa quoque et bello passus, dum conderet urbem V. dokler ni (kakor je nameraval) ustanovil mesta, quippe qui moram temporis quaererent, dum Hannibal in Africam traiceret L.

2. (kot pogojna članica v kondicionalnih želelnih stavkih) če le, da le, samo če, samo da, s konjunktivom (pogosto se krepi z modo, dum modo, dummodo): Kom. idr., oderint, dum metuant Acc. ap. Ci., Sen. ph., Suet., licet lascivire, dum nihil metuans Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet, dum de patris morte quaereretur Ci., decere illos reliquum laborem aequo animo pati, dum pro civibus suis … poenas caperent S., dum patiar modo Ter., magno me metu liberabis, dum modo inter me atque te murus intersit Ci.; tudi brez glagola: ea … sequentes tantum modo, … dum sine adsensu Ci., parĕre intacto, dummodo casta, viro O., quomodo et similitudine, dum brevi, … utemur interim Q.; dum ne če le ne, da le ne, samo da ne: Kom., Ca., Ci. ep., Cosanis … mille (coloni) adscribi iussi, dum ne quis in eo numero esset, qui … L., unum elige, dum ne sit in omnibus unus O., patiare licet, dum ne contempta relinquar O.; v istem pomenu tudi dummodo ne: recte genus hoc numerorum, dummodo ne continui sint, in orationis laude ponitur Ci.

duplicārius 3 (duplex) dvojni obrok (hrane) ali dvojno plačo (mezdo) dobivajoč, dvoobročen, kot subst. masc. vojak, ki dobiva dvojni obrok, vojak z dvojno plačo (mezdo), neke vrste poddesetnik: duplicarii dicti, quibus ob virtutem duplicia cibaria ut darentur institutum Varr., centuriones duplicariosque … securi percussit L.

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

duque moški spol vojvoda

vivir a lo duque, vivir como un duque živeti kot knez
los duques vojvodski par

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dvakrat zweimal
dvakrat toliko doppelt [soviel] so viel, das Doppelte
dvakrat večji doppelt so groß
dvakrat na mesec/teden/ leto zweimal monatlich/wöchentlich/jährlich
➞ → desetkrat
bolje dvakrat kot enkrat doppelt genäht hält besser
kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt

dve strani istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Kot smo videli, sta spomin in ustvarjalnost dve strani istega kovanca. ▸ Mint láttuk, az emlékezet és a kreativitás egyazon érem két oldala.
Sopomenke: dve plati istega kovanca

dvížen (-žna -o) adj.

1. alzabile, levabile, sollevabile:
dvižni most ponte levatoio
dvižna zapornica saracinesca; botola

2. di sollevamento:
dvižni mehanizem meccanismo di sollevamento
dvižni stolp (v rudniku) pozzo di estrazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. dvižna prostornina cilindrata
banč. dvižni listek buono di prelevamento
fiz. dvižni kot angolo di elevazione
fiz. dvižna doba tempo di salita (di un grave)

dvójček -íca twin; twin brother, twin sister

dvójčka, -čici twins pl; twin brothers pl, twin sisters pl; mineralogija twin crystals pl
rojen kot dvójček, -íca twinborn
siamska dvójčka Siamese twins
mesti dvójčici twinned towns
Dvojčka astronomija Gemini, the Twins
enojajčna (dvojajčna) dvójčka identical (fraternal) twins
telefon dvójč party line

dvoumnost samostalnik
1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműségDejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.

e, E m, f (črka) e:
e minuscolo, E maiuscola mali e, veliki E
e come Empoli e kot Evropa (pri črkovanju)

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

ēbano m

1. bot. ebenovec (Diospyros ebenum)

2. ebenovina:
nero come l' ebano črn kot oglje