Franja

pata ženski spol taca, šapa, parkelj; domače noga

pata galana šepava noga
estirar la pata (vulg) iztegniti se, krepniti
estamos pata (sva) smo bot
meter la pata (fig) kozla ustreliti, blamirati se
tener mala pata smolo imeti, nesrečnik biti
a pata peš; Am bos
a la pata (la) llana preprosto
a cuatro patas po vseh štirih
patas arriba obrnjeno, narobe
estar patas arriba biti docela mrtev
el patas (Am) vrag, hudič

patch¹ [pæč] samostalnik
krpa (tudi zemlje), zaplata
vojska suknen znak
medicina obliž, ščitek za oko; lepotni nalepek; odlomek, odstavek (v knjigi)
zoologija lisa

not a patch on niti senca česa, neprimerno slabše
to strike a bad patch imeti smolo
purple patch najlepši odlomek v knjigi
in patches mestoma, tu in tam

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

pater [patɛr] masculin velika jagoda na molku; familier oče

Pater očenaš
dire le Pater moliti očenaš
savoir comme son pater (familier) znati kot očenaš
ne pas savoir son pater pojma ne imeti

paternōstro m

1. relig. očenaš:
sapere qcs. come il paternostro pren. kaj znati kot očenaš; imeti kaj v mezincu

2. kulin. (vrsta jušnih testenin) ○

pâteux, euse [pɑtö, z] adjectif testen; gost; razmehčan (pot), brizgast; obložen (jezik)

encre féminin pâteuse gosto črnilo
avoir la bouche, la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir la bouche pâteuse après avoir trop bu, après s'être enivré (figuré) imeti mačka

patience [péišəns] samostalnik
potrpljenje, vztrajnost; popustljivost, prizanašanje
britanska angleščina pasjansa (karte)

to have no patience with s.o. ne imeti potrpljenja s kom
I am out of patience (with) potrpljenje (do) me je minilo
the patience of Job skrajna portpežljivost

patria ženski spol domovina; rojstni kraj

amor a la patria ljubezen do domovine
merecer bien de la patria imeti zasluge za domovino

patrimōnio m (pl. -ni)

1. premoženje; imetje:
disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje

2. dediščina:
il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

pavlíha (-e) m

1. arlecchino, buffone

2. pren. buffone, burlone, mattacchione; pulcinella; zanni:
imeti koga za pavliho burlarsi di qcn.

pávza pause ženski spol ; (v šoli) récréation ženski spol ; (šport) relâche ženski spol ; (glasba) pause ženski spol , silence moški spol , repos moški spol ; (na televiziji, radiu) intervalle moški spol ; (v kinu, gledališču) entracte moški spol

imeti pavzo être en récréation
napraviti pavzo (pri delu) faire une pause, se donner relâche
z dolgimi pavzami avec de longs intervalles
brez pavze sans repos ni cesse
(glasba) celinska pavza pause ženski spol
polovična pavza demipause ženski spol
četrtinska pavza soupir moški spol
osminska pavza demi-soupir moški spol
šestnajstinska pavza quart moški spol de soupir

páževski (-a -o) adj. di, da paggio; di valletto;
imeti paževsko pričesko avere i capelli tagliati alla paggio

pec|elj [ê] moški spol (-lja …) rastlinstvo, botanika der Stiel
cvetni pec der [Blumenstengel] Blumenstängel
odstraniti peclje čemu (etwas) entstielen, abstielen
z dolgim pecljem langgestielt, [langstengelig] langstängelig, langstielig
figurativno imeti oči na pecljih Stielaugen machen/bekommen

pêcelj (-clja) m

1. bot. stelo, picciolo, gambo, peduncolo:
pren. imeti oči na pecljih curiosare

2. gambo (del calice)

Pech, das, (-s, -e) smola (tudi figurativ); Technik peklina; Pech haben imeti smolo (mit z) ; vom Pech verfolgt werden imeti smolo; wie Pech und Schwefel zusammenhalten: hudičevo (skupaj držati)

pêche¹ [pɛš] féminin breskev (sad); populaire udarec v obraz, klofuta

pêche Melba breskev v kupi na plasti ledu in pokrita s smetano
avoir une peau de pêche imeti kožo ko breskev
(populaire) recevoir une pêche dobiti klofuto

Pechvogel, der, figurativ nesrečnež; kogar se drži smola; Pechvogel sein imeti samo smolo

pectō -ere, pexī, pexum in (redko) pectitum (indoev. kor. *pek- lase imeti, lasat biti, česati; prim. skr. pákṣma trepalnica, las, gr. πέκτω, πεκτέω, πέκω češem, strižem, πέκος runo, volna, πόκος kosem, stvnem. fahs las)

1. (po)česati: caesariem H., comas pectine denso Tib., pectens ancilla capillos O., ego comas (gr. acc.) pectar O., p. cervum V. (po)čohati; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. skodrani in pomadizirani = prelični.

2. gradášati, grebénati, česati, míkati: stuppam Plin., pectitae lanae Col.; šalj.: aliquem fusti (ali pugnis) p. Pl. premikastiti, prebunkati; pt. pf. pexus 3 mikan, pregrebenan, volnat = z dolgo, gladko volno, kocast: tunica H. = še nova, vestes Plin., munera Mart.; metaf.: folium Col.

3. s krampom obdel(ov)ati, (z)rahljati (zemljo): ferro bicornui (sc. terram) Col., pectita tellus Col. poet.

pèčka (-e) f seme (di frutto); (pri grozdju) acino, granello, vinacciolo:
imeti denarja kot pečka avere soldi a palate