Franja

Zadetki iskanja

  • plín (-a) m

    1. kem. gas:
    razredčiti, stisniti, utekočiniti plin rarefare, comprimere, liquefare il gas
    plini, tekočine, trdne snovi gas, liquidi, solidi
    gorljivi, strupeni plini gas infiammabili, tossici
    naravni, umetni plin gas naturale, artificiale
    kurilni, svetilni plin gas da riscaldamento, per illuminazione, illuminante
    bojni plini gas da combattimento, asfissianti
    izpušni plin gas di scappamento, di scarico
    kuhati na plinu cucinare a gas
    račun za plin bolletta del gas
    uhajanje plina fuga di gas

    2. fiziol. gas:
    črevesni plini gas intestinali; evf. venti

    3. avt. gas:
    pritisniti na plin dare gas, premere l'acceleratore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    inertni plin gas inerte
    jamski plin gas delle miniere
    lesni plin gas di legno
    voj. solzilni plin gas lacrimogeno
  • plínski (-a -o) adj. del gas, a gas:
    plinski števec contatore del gas
    plinska napeljava conduttura del gas
    plinska peč stufa a gas
    voj. plinska bomba bomba a gas
    plinska celica camera a gas
    fiz. plinska konstanta costante dei gas
    voj. plinska maska maschera antigas
    plinska žarnica lampada a gas
    fiz. plinski laser laser a gas
    metal. plinski mehur bollicina di gas
    med. plinski prisad cancrena da gas
    kem. plinsko olje gasolio, nafta
    strojn. plinska turbina turbomotore
    plinski generator gasogeno, gassogeno
    gosp. plinski gorilnik becco del gas
    plinski inštalater gassista
    plinski rezervoar gasometro, gassometro
    vzdrževalec plinskih napeljav tubista
    plinski štedilnik cucina a gas
  • pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
    pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
    pljuvati kri sputare sangue
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
    pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
    pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
    pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
    pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi
  • pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
    dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
    morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsa kri mu je pljusknila (udarila)
    v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
    tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra
  • plúg (-a) m

    1. aratro:
    lemežni, večlemežni plug aratro monovomere, polivomere
    agr. dvobrazdni plug aratro doppio
    prevesni plug aratro a bilanciere
    rigolni plug aratro da dissodamento
    plug s črtalom coltro
    plug krtovec aratro talpa

    2.
    snežni plug spazzaneve (tudi šport. )
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pobrígati se

    pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
    pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
    ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
    pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
    pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come!
  • poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
    smešno poceni spottbillig
    poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
  • počákati to wait

    počakaj malo! wait a bit!, wait a while!
    ta zadeva lahko počaka this matter can wait! (ali can be left pending)
    kar (ali le) počakaj! (bomo videli, kaj bo) wait and see!
    počákati na priložnost to bide one's time
    počákati na izid to await the outcome
    počakal te bom I'll wait for you
    počakaj, da pridem nazaj! wait till (ali until) I come back
    počákati koga na postaji to meet someone at the station
  • počastíti honorer quelqu'un de quelque chose, faire l'honneur à quelqu'un de quelque chose, faire (ali rendre) hommage à quelqu'un

    počastiti spomin koga honorer la mémoire de quelqu'un
    počastite me s svojim obiskom faites-moi l'honneur de venir me voir
    upajmo, da nas boste počastili s svojimi naročili nous espérons que vous nous honorerez de vos ordres
  • počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

    1. fare; combinare:
    kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
    počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

    2. fare:
    kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
    početi kaj jalovega sfondare una porta aperta
  • póčiti (-im) | pókati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
    puška poči il fucile spara
    pog. počiti nekoga sparare a uno

    2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
    led poči il ghiaccio si spacca
    struna je počila la corda si è rotta

    3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

    4. pren.
    pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
    pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
    počiti v smeh scoppiare a ridere
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

    5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
    na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

    B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani
  • pod (predlog) sous, au-dessous de, vers, à, en

    pod goro au pied de la montagne
    pod kaznijo globe sous peine d'amende
    pod ključem biti être aux arrêts (ali sous clé)
    pod vsako kritiko au-dessous de toute critique
    pod milim nebom (podnevi) en plein air, (ponoči) à la belle étoile
    pod noč à la tombée de la nuit, à la nuit tombante
    pod pogojem, da à condition que
    pod poveljstvom koga sous le commandement (ali les ordres) de quelqu'un
    pod pretvezo sous prétexte (de)
    pod večer vers le soir
    pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
    biti pod orožjem être sous les armes, porter les armes
    kupiti pod ceno acheter au-dessous du prix (ali à vil prix)
    peljati koga pod roko donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • podira|ti se (-m se) podreti se zgradbe: einstürzen, počasi: baufällig werden; figurativno untergehen
    občutek, da se podira svet die Weltuntergangsstimmung
  • podlága (-e) f

    1. base, fondamento (tudi ekst.); ekst. sostrato; filoz. ipostasi:
    adm. na podlagi in base a
    ustava je podlaga vsej zakonodaji la costituzione fa da base a tutte le leggi
    trgovati na podlagi sporazuma commerciare in base a un accordo
    sum brez podlage sospetto privo di fondamento, infondato

    2. um. fondo:
    tv glasbena podlaga sottofondo, commento musicale

    3. componente principale

    4. agr. soggetto dell'innesto

    5. ekon.
    srebrna, zlata podlaga base argentea, aurea; tallone argenteo, aureo
    grad. podlaga cestišča sottofondo (delle sovrastrutture stradali)
    tekst. podlaga čipk trasparente
  • podnajèm sublease; subletting; sub-tenancy

    dati v podnajèm to sublet, to underlet
    oseba, ki da v podnajèm sublessor
    vzeti v podnajèm to sublease
  • podnevi in ponoči frazem
    (neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
    Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
    Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
    Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk.
  • podob|a4 [ó] ženski spol (-e …) (videz, kaznost) der Anschein
    podoba je, da allem Anschein nach, vermutlich, anscheinend
    po vsej podobi allem Anschein nach
  • podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness

    senčna podóba silhouette
    novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
    v človeški podóbi in man's likeness
    po vsej podóbi (videzu) to all appearances
    sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
    podóba je bila, da bo dež it looked like rain