plín (-a) m
1. kem. gas:
razredčiti, stisniti, utekočiniti plin rarefare, comprimere, liquefare il gas
plini, tekočine, trdne snovi gas, liquidi, solidi
gorljivi, strupeni plini gas infiammabili, tossici
naravni, umetni plin gas naturale, artificiale
kurilni, svetilni plin gas da riscaldamento, per illuminazione, illuminante
bojni plini gas da combattimento, asfissianti
izpušni plin gas di scappamento, di scarico
kuhati na plinu cucinare a gas
račun za plin bolletta del gas
uhajanje plina fuga di gas
2. fiziol. gas:
črevesni plini gas intestinali; evf. venti
3. avt. gas:
pritisniti na plin dare gas, premere l'acceleratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
inertni plin gas inerte
jamski plin gas delle miniere
lesni plin gas di legno
voj. solzilni plin gas lacrimogeno
Zadetki iskanja
- plínski (-a -o) adj. del gas, a gas:
plinski števec contatore del gas
plinska napeljava conduttura del gas
plinska peč stufa a gas
voj. plinska bomba bomba a gas
plinska celica camera a gas
fiz. plinska konstanta costante dei gas
voj. plinska maska maschera antigas
plinska žarnica lampada a gas
fiz. plinski laser laser a gas
metal. plinski mehur bollicina di gas
med. plinski prisad cancrena da gas
kem. plinsko olje gasolio, nafta
strojn. plinska turbina turbomotore
plinski generator gasogeno, gassogeno
gosp. plinski gorilnik becco del gas
plinski inštalater gassista
plinski rezervoar gasometro, gassometro
vzdrževalec plinskih napeljav tubista
plinski štedilnik cucina a gas - pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
pljuvati kri sputare sangue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi - pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra - plúg (-a) m
1. aratro:
lemežni, večlemežni plug aratro monovomere, polivomere
agr. dvobrazdni plug aratro doppio
prevesni plug aratro a bilanciere
rigolni plug aratro da dissodamento
plug s črtalom coltro
plug krtovec aratro talpa
2.
snežni plug spazzaneve (tudi šport. ) - pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi
2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse
3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi
4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro
5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela
6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio
7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare
B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, rizzarsi
2. (oditi) andarsene, togliersi di torno
3. pog. riprendersi - pobrígati se
pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come! - poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
smešno poceni spottbillig
poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen - počákati to wait
počakaj malo! wait a bit!, wait a while!
ta zadeva lahko počaka this matter can wait! (ali can be left pending)
kar (ali le) počakaj! (bomo videli, kaj bo) wait and see!
počákati na priložnost to bide one's time
počákati na izid to await the outcome
počakal te bom I'll wait for you
počakaj, da pridem nazaj! wait till (ali until) I come back
počákati koga na postaji to meet someone at the station - počastíti honorer quelqu'un de quelque chose, faire l'honneur à quelqu'un de quelque chose, faire (ali rendre) hommage à quelqu'un
počastiti spomin koga honorer la mémoire de quelqu'un
počastite me s svojim obiskom faites-moi l'honneur de venir me voir
upajmo, da nas boste počastili s svojimi naročili nous espérons que vous nous honorerez de vos ordres - počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.
1. fare; combinare:
kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate
2. fare:
kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
početi kaj jalovega sfondare una porta aperta - póčiti (-im) | pókati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno
2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta
3. (udariti, udarjati) picchiare, battere
4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare
5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati
B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani - pod (predlog) sous, au-dessous de, vers, à, en
pod goro au pied de la montagne
pod kaznijo globe sous peine d'amende
pod ključem biti être aux arrêts (ali sous clé)
pod vsako kritiko au-dessous de toute critique
pod milim nebom (podnevi) en plein air, (ponoči) à la belle étoile
pod noč à la tombée de la nuit, à la nuit tombante
pod pogojem, da à condition que
pod poveljstvom koga sous le commandement (ali les ordres) de quelqu'un
pod pretvezo sous prétexte (de)
pod večer vers le soir
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
biti pod orožjem être sous les armes, porter les armes
kupiti pod ceno acheter au-dessous du prix (ali à vil prix)
peljati koga pod roko donner (ali offrir) le bras à quelqu'un - pod prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo
5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero
6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera
7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età
5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche
6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua
8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli
9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato - podira|ti se (-m se) podreti se zgradbe: einstürzen, počasi: baufällig werden; figurativno untergehen
občutek, da se podira svet die Weltuntergangsstimmung - podlága (-e) f
1. base, fondamento (tudi ekst.); ekst. sostrato; filoz. ipostasi:
adm. na podlagi in base a
ustava je podlaga vsej zakonodaji la costituzione fa da base a tutte le leggi
trgovati na podlagi sporazuma commerciare in base a un accordo
sum brez podlage sospetto privo di fondamento, infondato
2. um. fondo:
tv glasbena podlaga sottofondo, commento musicale
3. componente principale
4. agr. soggetto dell'innesto
5. ekon.
srebrna, zlata podlaga base argentea, aurea; tallone argenteo, aureo
grad. podlaga cestišča sottofondo (delle sovrastrutture stradali)
tekst. podlaga čipk trasparente - podnajèm sublease; subletting; sub-tenancy
dati v podnajèm to sublet, to underlet
oseba, ki da v podnajèm sublessor
vzeti v podnajèm to sublease - podnevi in ponoči frazem
(neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk. - podob|a4 [ó] ženski spol (-e …) (videz, kaznost) der Anschein
podoba je, da allem Anschein nach, vermutlich, anscheinend
po vsej podobi allem Anschein nach - podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness
senčna podóba silhouette
novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
v človeški podóbi in man's likeness
po vsej podóbi (videzu) to all appearances
sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
podóba je bila, da bo dež it looked like rain