Franja

zlata mrzlica stalna zveza
(o iskanju zlata) ▸ aranyláz
Okoli leta 1700 se je začela tako imenovana zlata mrzlica. ▸ 1700 körül kezdődött az úgynevezett aranyláz.
Zlata mrzlica in želje po pustolovščinah so privabile prve naseljence. ▸ Az aranyláz és a kalandvágy vonzotta az első telepeseket.

zlékniti (-em)

A) perf. adagiare, sdraiare, stendere

B) zlékniti se (-em se) perf. refl. sdraiarsi, stendersi, adagiarsi; pog. spaparacchiarsi:
zlekniti se na hrbet sdraiarsi supino
zlekniti se v naslanjač sdraiarsi nella poltrona
zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso

zlo [ò] srednji spol (zla …) das Übel, der [Mißstand] Missstand; das Böse; das Unheil; der Übelstand
dobro in zlo Gut und Böse
manjše zlo das kleinere Übel (izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen)
nujno zlo ein notwendiges Übel
temeljno zlo das Grundübel
onstran dobrega in zlega jenseits von Gut und Böse
odprava zla pravo die Remedur
odpraviti zlo einem Übel abhelfen
šteti komu kaj v zlo (jemandem etwas) ankreiden, verdenken
zagrabiti zlo pri koreninah das Übel bei den Wurzeln/an der Wurzel packen
želeti zlo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
iti po zlu in die Binsen gehen
povrniti z zlom Übel lohnen

zlò evil; ill; harm; mischief

delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil

zlò mal moški spol

potrebno zlo mal nécessaire
glavno zlo la source de tous les maux
izkoreniniti zlo couper le mal à sa racine
iti po zlu échouer, avorter, périr
izmed dveh izbrati manjše zlo de deux maux choisir le moindre, choisir le moindre mal
za zlo vzeti prendre en mal (ali en mauvaise part) quelque chose, se formaliser de quelque chose
vračati zlo z zlim rendre le mal pour le mal (ali œil pour œil, dent pour dent)
povrniti dobro za zlo rendre le bien pour le mal
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega à quelque chose malheur est bon

zlò (zlà) n

1. male:
delati, hoteti zlo fare, volere il male
sejati zlo seminare, diffondere il male
ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male

2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
družbena zla le malattie della società
zlo korupcije il bubbone della corruzione
izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
iti po zlu andare a male, fallire
biti nujno zlo essere un male inevitabile

zlò mal m

glavno zlo fuente f de todos los males
potrebno zlo mal m necesario
iti po zlu salir mal
izmed dveh izberi manjše zlo! del mal, el menos
korenine zla las raíces del mal
izkoreniniti zlo cortar de raíz el mal
vračati zlo z zlim volver mal por mal
povrniti dobro za zlo devolver bien por mal
ne jemljite tega za zlo! ¡no lo tome (usted) a mal!
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega no hay mal que por bien no venga

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlòg syllable

po, v zlògih in syllables
poudarjen (nepoudarjen) zlòg stressed ali accented (atonic ali unstressed) syllable
izgovarjati (besedo) zlòg za zlògom to syllable (a word)
merjenje zlògov prosody

zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

po zlogih par syllabes
dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
korenski zlog syllabe radicale
delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots

zlòg¹ (zlóga) m sillaba; inform. byte:
deliti besedo na zloge dividere la parole in sillabe
brati po zlogih sillabare
lingv. dolgi, kratki zlog sillaba lunga, breve
odprti, zaprti zlog sillaba aperta, chiusa
lit. verz z nadševilnim zlogom verso ipercatalettico
muz. solmizacijski zlog sillaba della solmizzazione

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol

zmaga po točkah (šport) victoire aux points
Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
pomorska zmaga victoire navale
pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
slavolok zmage arc moški spol de triomphe
doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un

zmága (-e) f vittoria; affermazione; pren. palma, alloro:
doseči zmago conseguire la vittoria, vincere
proslaviti zmago festeggiare la vittoria, cantare vittoria
imeti zmago v žepu avere la vittoria in pugno
hitra, lahka, gladka, težka zmaga una vittoria rapida, facile, netta, sofferta
moralna zmaga vittoria morale
vojaška zmaga vittoria militare
nagrada, plačilo za zmago la palma della vittoria
šport. zmaga po točkah vittoria ai punti
pren. Pirova zmaga vittoria di Pirro

zmaga|ti¹ (-m) zmagovati

1. siegen

2. šport gewinnen, den Sieg davontragen/erringen, na tekmovanju: den Wettbewerb gewinnen; als Sieger (aus einem Wettkampf/vom Platz) hervorgehen
zmagati po točkah nach Punkten gewinnen/siegen, (jemanden) auspunkten

3. na volitvah: siegen, (die Wahl) gewinnen

4. mnenja, stališča: obsiegen, sich durchsetzen

zmágati vaincre, remporter la victoire, triompher, être vainqueur de quelqu'un, l'emporter sur quelqu'un, gagner

zmagati po točkah (šport) triompher (ali gagner) aux points

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita

zmériti medir ; (posode) cubicar ; (ladje) arquear

zmeriti po metrih medir por metros
zmeriti čas medir el tiempo, cronometrar
zmeriti temperaturo (med) tomar la temperatura

zmóta mistake; error

po zmóti by mistake
sodna zmóta miscarriage of justice
biti v (veliki) zmóti to be (greatly) mistaken, to be wrong, to be in error, to bark up the wrong tree
vsaka zmóta je izključena any error is quite out of the question
zavesti v zmóto to lead into error