-
λοχεῖος, λόχιος 3 (λόχος) poet. ki spada k rojstvu ali porodu, Ἄρτεμις zaščitnica porodnic, ἀνάγκαι porodne bolečine, θάλαμοι kraj rojstva (o Zevsovem boku); τὰ λοχεῖα rojstni kraj.
-
λόχιος 3 gl. λοχεῖος.
-
λῡγαῖος 3 poet. mračen, temen.
-
λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.
-
Λῡδία, ἡ pokrajina na zapadu Male Azije z glavnim mestom Sardami; preb. ὁ Λῡδός; adi. Λῡ́διος in Λῡδός 3, adv. Λυδιστί v lidijskem jeziku, v lidijskem tonovem načinu.
-
Λύκειος 3 pridevek Apolona kot boga svetlobe.
-
Λυκία, ἡ 1. pokrajina v Mali Aziji. 2. pokrajina na reki Ajsepu; adi. Λύκιος 3, preb. οἱ Λύκιοι; adv. Λυκίηθεν iz Likije, Λυκίηνδε v Likijo.
-
λῡπηρός 3, ep. ion. tudi λυπρός 3 (λυπέω) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, τὰ λυπηρά težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.
-
λωβητός 3 ep. poet., dor. λωβατός (λωβάομαι) 1. pass. zasramovan, osramočen, zaničevan, trpinčen, pohabljen, λωβητὸν ἐκβάλλω sramotno zavržem, μόχθῳ λωβατός od nadlog mučen = brezčasten trpin; λωβητὸν τίθεμαι postavljam v zasmeh. 2. act. sramoteč, sramoten ἐμπόλημα, nesramen ἔπη.
-
λωίων 2, skrč. λῴων in λωίτερος 3 (comp. k ἀγαθός) boljši, izvrstnejši, ugodnejši, koristnejši, izdatnejši. – adv. λῷον bolje, bolj. – sup. λῷστος 3 najboljši, najplemenitejši, ὦ λῷστε predragi moj!
-
λῷστος 3 gl. λωίων.
-
λωτόεις 3 (λωτός) [acc. λωτοῦντα] ki rodi lotos, poln lotosovega cvetja, z lotosom obrastel.
-
λωτο-φάγος 3 (φαγεῖν) lotojedec; subst. lotojedci, bajen narod v Afriki.
-
μαγειρικός 3 kuharski, ἡ μαγειρική(sc. τέχνη) kuharska umetnost, kuharstvo.
-
μαθηματικός 3 ki spada k učenju, naučen, dobre glave, ukaželjen; λόγοι poduk; ὁ μαθηματικός matematik, astrolog.
-
μαθητός 3 in 2 kar se da naučiti, naučljiv.
-
μαιευτικός 3 ki spada k porodu, ki pomaga pri porodu; ἡ μαιευτική = μαιεία.
-
μάκαρ, αρος, fem. μάκαιρα, sup. μακάρτατος, v prozi vzpor. obl. μακάριος 3 (sup. μακαριώτατος) 1. premožen, imovit, bogat. 2. srečen, blažen, οἱ μάκαρες blaženi, nebeščani, pokojniki; μακάρων νῆσοι otoki blaženih, kjer stanujejo duše umrlih junakov; ὦ μακάριε dragi moj (ali ironično: oj ti nedolžna duša).
-
μακάριος 3 gl. μάκαρ.
-
μακαριστός 3 adi. verb. od μακαρίζω blagrovan, poveličevan; popoln; μακαριστός εἰμι vreden sem, da me blagrujejo, imenujejo srečnega, μακαριστὸν ποιῶ τινά τινι storim, da kdo koga slavi ali blagruje.