Franja

load² [loud]

1. prehodni glagol
naložiti, natovoriti (up)
natlačiti, naprtiti; nabiti (puško); obsuti, obsipati (with; s pohvalami, delom itd.); obremeniti, napolniti (želodec); obtežiti (zlasti zaradi goljufije); ponarediti (vino); z doplačili povišati (ceno)

2. neprehodni glagol
nabiti se, napolniti se; živahno kupovati na borzi

to load the camera dati film v kamero
to load dice obtežiti igralne kocke (zaradi goljufije); figurativno goljufati pri igri

loathingly [lóuðiəli] prislov
z gnusom, s studom

Lochblende, die, zaslonka z luknjo

Locheinsatz, der, vložek z luknjami

Lochkugel, die, Sport krogla z luknjami

Lochpflaster, das, obliž z luknjicami

Lochschaft, der, Sport puškino kopito z luknjo

lock³ [lɔk]

1. prehodni glagol
zakleniti, zaklepati (tudi up)
zapreti, zakleniti (in, into v)
zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu)

2. neprehodni glagol
zakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvornice

to lock the door against s.o. zakleniti se pred kom
locked zagozden, blokiran, tesno objet
figurativno to lock horns with spreti se s kom
to lock the stable door after the horse has been stolen po toči zvoniti

locker Stuhlbein, Schraube, Zahn usw.: majav; Teig, Bände, Zügel, Erde, Knoten usw.: rahel; Regelung, Vorschrift, Muskulatur usw.: ohlapen; Material: sipek (tudi Bergbau); Gestein: prhek; Technik Metallurgie porozen, nezvezen; figurativ Ton, Haltung: sproščen; Sitten: razrahljan, lahkomiseln; Sport lahek, sproščen; Adverb z lahkoto; locker sein Zahn, Mauerhaken usw.: majati se; locker machen Geld: priskrbeti; ein lockeres Leben nesolidno življenje; ein lockeres Mundwerk gobec; eine lockere Hand/ein lockeres Handgelenk haben rad deliti klofute, nagibati k tepežu; eine Schraube locker haben biti malo česnjen

lock-out [lɔ́kaut] samostalnik
začasen razpust delavcev, prenehanje z delom (s strani delodajalca)

locomobile [lɔkɔmɔbil] adjectif premakljiv z mesta; féminin lokomobila

locomotion [-sjɔ̃] féminin premikanje z mesta, gibanje, kretanje

moyen masculin de locomotion prometno sredstvo

locuplēs -ētis, abl. sg. -ī, slabše -e, pl. n. -ia, gen. pl. -ium in (enkrat: C. (Bell. civ. 3, 110)) -um (locus [= ager] + *ple-t iz plēre, izhodiščne besede glag. com-plēre, im-plēre idr.; prim. plēnus)

I. bogat, premožen, obilujoč s posestvi (zemljišči): horum hominum species est honestissima (sunt enim locupletes) Ci., quod tunc erat res in pecore et locorum possessionibus, ex quo pecuniosi et locupletes vocabantur Ci., hinc et locupletes dicebant loci, hoc est agri, plenos Plin. —

II. (s prikritim pomenom določilne besede)

1.
a) o osebah = z denarjem in blagom dobro založen, v dobrih razmerah, blagovit, imovit, premožen, bogat: egebat? immo locuples erat Ci., egentes in locupletīs armabantur Ci., privatus modice locuples L., dum sit locupletior aliquis sordidae mercis negotiator Q., domini locupletiores Auct. b. Alx.; z abl.: copiis rei familiaris locupletes Ci., sese quisque praedā locupletem fore sperabat S., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; z gen.: pecuniae satis locuples Ap.; subst. m. pl. locupletes bogataši (naspr. tenues): Lycurgus agros locupletium plebi … colendos dedit Ci.; v superl. locupletissimi največji bogataši (naspr. tenuissimi): Ci.
b) o stvareh = bogat, blagovit, obilujoč s čim, obilen: provincia tum locuples ac referta Ci., ex urbe locupletissima atque ornatissima Ci., locupletissimae urbes C., regio locupletissima N., parva munera diutina, locupletia non propria sunt N., magnae et locupletes copiae Corn., in locuplete penu Pers.; z abl.: civium vita … copiis locuples Scipio ap. Ci., impetrat … locupletem frugibus annum H.; occ. (trans.) bogateč, ki pripomore k blaginji (blagostanju): aquila (= centurionstvo, centurionsko dostojanstvo) Iuv.; metaf.: Lyco, oratione locuples Ci. zgovoren, l. oratio Ci. gostobeseden, ita sentio … Latinam linguam non modo non inopem … sed locupletiorem etiam esse quam Graecam Ci. bogatejši, locupletior … hominum natura ad beate vivendum est quam deorum Ci. bolj ustvarjena za …

2. metaf. popolnoma veljaven, polnoveljaven, verjeten, verodostojen, zanesljiv: tabellarius Ci. ep., sine locuplete auctore atque teste Ci., quem enim auctorem de illo locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., rei satis locupletes in id, quod nostrum est L. (ker lahko bogataši da(je)jo dobro poroštvo, jamčijo za svojo obljubo). — Adv. komp. locuplētius obilneje: Fr.; superl. locuplētissimē zelo, prav obilno: Aur.

Opomba: Pesniki merijo tudi locúplēs.

lofer [lɔfe] verbe intransitif, marine pluti z vetrom

löffeln jesti z žlico, zajemati; figurativ razumeti, dojeti

lòjiti -īm
1. lojiti, mazati z lojem
2. dial. neiskreno hvaliti koga v njegovi navzočnosti
3. lojiti očima ljubeznivo pogledovati: vidi kako loji očima glej, kako ljubeznivo pogleduje

lójtra ž, lôjtra ž (n. Leiter)
1. mn. lojtrnice: volovska kola s lojtrama, u kojima se vozi slama, sijeno, snoplje
2. lojtrnik, lojtrski voz
3. lestvica: za obiranje voća trebamo visoke dvojne -e
4. jasli z lestvico: dječak sa sjenika svalio sijeno i nabacao ga za -e; lupati kao puto o -u gl. lotra

lokostrélec -lca m., стріле́ць з лу́ка -льця́ - - ч.

lokostrélstvo -a s., стрільба́ з лу́ка -и́ - - ж.

loop² [lu:p]

1. prehodni glagol
zankati, zaviti, zavijati, pritrditi z zanko (back)
spojiti z zanko ali pentljo (together)
elektrika skleniti tokovni krog

2. neprehodni glagol
viti se, zaviti se, zavijati se; grbiti se (gosenica)

aeronavtika to loop the loop napraviti luping
elektrika to loop in priklopiti v tokovni krog
to loop up zavihati (obleko), speti (lase)