Franja

dehidrirano blato stalna zveza
(o čistilni napravi) ▸ szárított iszap

dehinc, adv. (dē in hinc, pesn. po eliziji tudi enozložno = de͡inc)

1. krajevno = od tod: T., post eos (Gaetulos) Aethiopas esse (accepimus), dehinc loca exusta S., interiora Cedrosii, d. Persae habitant Mel., Italia d. primique eius Ligures Plin.; pren.
a) za označevanje zaporedja (= deinceps) nato, zatem: ex fumo dare lucem cogitat, ut speciosa d. miracula promat H., Pasiphaë, clarique d. stant ordine patres Sil.
b) (o posledici) od tod = zaradi tega, zato: Pl., Ter.

2. časovno =
a) odslej, od zdaj: Pl., Ter., vosque, dii, testes facio, me L. Tarquinium Superbum … , quacumque dehinc vi possim, exsecuturum L.
b) od tedaj, odtlej, od takrat: quā classe dehinc effusa procorum bella! Val. Fl., duplex d. fama est Suet.

3. pri naštevanju zaporednih dejanj ali okoliščin = potem, nato: Eurum ad se Zephyrumque vocat, de͡hnc talia fatur V., aere, d. ferro duravit saecula H., zona latet tua nunc et cras fortasse latebit: de͡hnc erit, Orion, aspicienda mihi O., incipiet … putrescere, d. laxata ire in humorem et … defluere Sen. ph., Sequanos … in verba eius adegit. Dehinc audito legionum tumultu raptim profectus … T., mors quoque, de qua d. dicam, ostentis praecognita est Suet.; za postquam: quae postquam vates … effatus … est, dona de͡hnc … imperat ad navīs ferri V.; primum … dehinc S., V. ali primo … dehinc Suet.

dehīscō -ere dehiī (—) razpokati, razpočiti se, zazijati, zazevati, razklati se, kalati se, razcepiti se, odpreti (odpirati) se: Varr. (z inf. pf. dehisse), Cels., Sen. ph., Mel., Plin., dehiscit … aequor, unda dehiscens, a media caelum regione dehiscere coepit, dehiscent attonitae magna ora domūs V., rimis dehiscit cumba O., quae (pars) prior in dehiscentem intervallis hostium aciem equites emisisset L. v … bojno vrsto, pretrgano s presledki, nubes in longas flammarum figuras dehiscebat Plin. iun.; (o zemlji): terra dehiscens, terrae ardore dehiscunt V.; poseb. kot zakletev: mihi terra (tellus) dehiscat V. zemlja naj se mi odpre = naj se v zemljo pogreznem (prim.: τότε μοι χάνοι εὐρεῖα χϑώνHom.).

dehonestāmentum -ī, n (dehonestāre)

1. popačenje: corporis S. fr., oris T. (o enookosti).

2. pren. nečast, onečaščenje, nedostojnost, sramota: Fufidius, ancilla turpis, honorum omnium d. S. fr., nullo insigni dehonestamento id spectaculum transiit T., auribus decisis vivere iubet … in nos dehonestamento T., scurrae, histriones, aurigae … amicitiarum dehonestamenta T. onečaščujoča prijateljstva, dehonestamentum generis, dehonestamenta originis Iust.

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

deinde, adv.

1. (redko) krajevno = od tod, od tam, od ondod, nadalje: via … interest perangusta … ; deinde paulo latior patescit campus L., laeva pars ad pectus est nuda, celera d. velantur Cu., iuxta Hermunduros Narisci ac d. Marcomani et Quadi agunt T.

2. (o krajevnem zaporedju) potem, zatem, nato: haec quidem duo binis pedibus incisim; d. membratim Ci. Pogosto primum (primo, primus) … deinde, primum … tum … deinde … postremo ipd. Ci. idr.; adv. ponavljan: primum qua re civis optimi bona venierint, deinde qua re hominis eius bona venierint, deinde qua re post eam diem venierint, deinde cur tantulo venierint Ci. prvič, drugič, tretjič, četrtič.

3. časovno = potem, zatem, nato: initio proditor fuit, deinde perfuga Ci., Cimbrum Gabinium statim ad me … vocavi; deinde item arcessitus est L. Statilius et post eum C. Cethegus, tardissime autem Lentulus venit Ci., complures ex iis occīderunt, deinde … se in castra receperunt C., deinde … Romā legati Carthaginem venerunt N., victus ex proelio profugit in provinciam ac d. Romam contendit S., incipe, Damoeta; tu d. sequere, Menalca V., primum — deinde C., Suet., primo — deinde N., S., Cu., T.; pogosto v zvezi s časovnimi vezniki in adv.: deinde cum Ci., deinde ubi S., L., deinde postquam L., tum deinde L., Sen. ph., deinde tum Varr., Q., deinde postea Ci., N., Cels., deinde post N., Vell., Gell., mox deinde Tib., deinde tunc, tunc deinde Sen. ph., post deinde Ter., Sen. ph., postea deinde Cels., Lact., posthaec deinde Lact., deinde ad extremum Ci.

Opomba: Pri klas. pesnikih de͡inde (po sinicezi) dvozložno, npr.: in Mamurrarum lassi de͡inde urbe manemus H.

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

dejst|vo srednji spol (-a …) die Tatsache, -tatsache (izkustveno Erfahrungstatsache, začetno Urtatsache); (dokazano/dokazljivo dejstvo) das/der Fakt ( množina : Fakten), das Faktum ( množina : Fakta)
|
izvršeno dejstvo eine vollendete Tatsache
|
biti dejstvo feststehen/Tatsache sein/Realität sein
|
dejstva množina Tatsachen, Fakten, Fakta
zbrana dejstva das Tatsachenmaterial/ Faktenmaterial
(dejansko stanje) der Tatbestand
gola dejstva nackte Tatsachen
izvršena dejstva vollendete Tatsachen (postaviti pred izvršena dejstva vor vollendete Tatsachen stellen)
napačna dejstva falsche Tatsachen (namerno navajanje napačnih dejstev Vorspiegelung falscher Tatsachen)
versko: odrešenjska dejstva Heilstatsachen množina
|
… dejstev Tatsachen-
(priznanje dejstev das Tatsachengeständnis, poznavanje dejstev das Tatsachenwissen/Faktenwissen, roman dejstev der Tatsachenroman, ugotavljanje dejstev die Tatsachenverhandlung)
držati se dejstev auf dem Boden der Tatsachen bleiben
|
pačiti dejstva die Tatsachen verdrehen
|
poročilo/poročanje o dejstvih der Tatsachenbericht

deklaracij|a ženski spol (-e …) die Deklaration, -deklaration; die Erklärung, -erklärung
deklaracija o človekovih pravicah Deklaration der Menschenrechte/Menschenrechtsdeklaration
carinska deklaracija die Zolldeklaration/Zollerklärung
deklaracija neodvisnosti die Unabhängigkeitserklärung
izvozna deklaracija die Ausfuhrerklärung
uvozna deklaracija die Einfuhrerklärung

deklarácija (-e) f

1. dichiarazione:
podati deklaracijo rilasciare una dichiarazione
deklaracija o načelih, pravicah dichiarazione di principi, di diritti

2. (navedba o pošiljki) dichiarazione:
carinska deklaracija dichiarazione doganale

Deklaration, die, deklaracija; in der Logik: pojasnitev; Deklaration der Menschenrechte deklaracija o človečanskih pravicah

dekolte samostalnik
1. (del prsi) ▸ dekoltázsGibi pri masaži naj bodo krožni v obliki osmic, kožo na dekolteju pa masirajte v smeri od dojk proti vratu. ▸ A masszázs legyen körkörös, nyolcas alakban, a dekoltázs bőrét pedig masszírozzák az emlők felől a nyak irányába.
Zvezdnica pozira na postelji, na sebi pa ima precej seksi opravo, pod katero ne nosi modrčka ter pri tem razkazuje svoj dekolte. ▸ kontrastivno zanimivo A sztár az ágyon pózol, és meglehetősen szexi ruhát visel, amely alatt nem visel melltartót, közben dekoltázsát mindenki elé tárja.

2. (o obleki) ▸ dekoltázsOblači se v seksi minice, nosi globoke dekolteje in visoke pete, kar še dodatno podžiga moške. ▸ Szexi miniszoknyákba öltözik, mély dekoltázst és magassarkú cipőt hord, ami még inkább feltüzeli a férfiakat.
Nosila je vpadljivo rdečo obleko z zelo globokim dekoltejem. ▸ Nagyon mély dekoltázsú feltűnő vörös ruhát viselt.

dekret [é] moški spol (-a …) das Dekret, -dekret (o imenovanju Ernennungsdekret)

dekrét decree

ministrski dekrét ordinance
dekrét o začasni ločitvi pravo decree nisi
izdati dekrét to isue, to pass a decree; to ordain

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

dēlacrimō -āre solziti se; pren. (o trti): Col.

delavski avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ vállalati autóbusz

delavsko delničarstvo stalna zveza
finance (o delniški družbi) ▸ dolgozói részesedés, alkalmazotti részesedés

dēlectō -āre -āvī -ātum (intens. glag. dēlicere)

1. privabljajoč s prave poti odvračati, privabljati, zavajati, kje zadrževati, kje držati: me Apollo ipse delectat Enn. ap. Non., Fabius incepit eum hostem delectare Quadr. ap. Non., ibi oves delectato Ca.

2. pren.
a) duševno privabljati, mikati, veseliti, razveseljevati, zabavati, zanimati: quae (vulgaris amicitia) tamen ipsa et delectat et prodest Ci., ut doceat, moveat, delectet (orator) Q.; z abl. causae: imagines non solum pictorum artificio delectant, sed etiam commemoratione hominum Ci., corporis pulchritudo delectat hoc ipso, quod … Ci.; brezos. s subjektnim inf.: quia delectat Veneris decerpere fructum O., in epistulis … delectabit ne hoc quidem neglectum reliquisse Q., ita enim delectabit emisse (kup) Plin. iun.; trans.: d. mentem Enn., Pamphilam arcesse, ut delectet hic nos Ter., ludi homines delectant Ci., certe licuit Tusculi se in otio delectare Ci. ep., me magis de Dionysio delectat Ci. ep. mene knjiga o Dioniziju bolj zabava, dicunt … custodes ovium carmina … delectatque deum H., dictus est artificiosis rebus se delectare Vitr., si te nomina delectant Iuv.; ille incredibile est quam me delectavit in omni genere (v vsakem oziru) Ci. ep., in alio sua quemque natura delectat Plin. iun.; interea cum Musis nos delectabimus Ci.; s subjektnim inf.: si ques (= qui) homines sunt, quos delectat populi Romani res gestas describere Ca., quam delectabat eum defectiones solis et lunae multo ante nobis praedicere! Ci., me pedibus delectat claudere verba H., aedificare casas … si quem delectet barbatum H.
b) med. zabavati se, naslajati se s čim, razveseljevati se, veseliti se česa, veselje imeti s čim, delectari (ab) aliqua re ali (ab) aliquo tudi = pogodu (všeč) je kaj ali kdo komu: delectatur etiam senectus procul eas (voluptates) spectans Ci., existimo te minus ab eo delectari, quod … Ci., Turpilione Ambivio magis delectatur, qui … Ci., neque minus Plato delectatus est Dione N., cum poëticis multis verbis magis delecter quam utar Varr., populus ludis magnopere delectatur Ci., delectari multis inanibus rebus Ci., imperio C., quibus (iumentis) maxime Galli delectantur C., delectabere … carminibus H.; ut ne criminibus aut inferendis delectetur aut credat oblatis Ci.; in hac inani prudentiae laude delector Ci. ep., in hoc admodum delector, quod … Ci.; cum Musis solitus est delectari Hyg.; z inf.: Aug., vir bonus et prudens dici delector H. veseli me, da me imenujejo … , rad se dajem imenovati … , quae delectaris bibere humanum sanguinem Ph. ki rada piješ; z ACI: quibus peregre manere gratiam delector Plin. iun. — Dep. soobl. dēlector -āri: Petr.

delegacija samostalnik
1. (skupina zastopnikov) ▸ delegáció, küldöttségPredsednik je s seboj vzel močno gospodarsko delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov 41 slovenskih podjetij. ▸ Az elnök 41 szlovén vállalat képviselőiből álló erős gazdasági delegációt vitt magával.
Na pogajanja je slovenska delegacija potovala razmeroma optimistična. ▸ A szlovén delegáció viszonylag optimistán utazott a tárgyalásokra.

2. (poudarja večje število ljudi) ▸ küldöttség, delegációV dneh, ko je praznovala svoj visoki jubilej, jo je obiskala kar cela delegacija gasilcev. ▸ Azokban a napokban, amikor magas jubileumát ünnepelte, egy egész tűzoltóküldöttség látogatta meg.

3. pravo (o prenosu pravic) ▸ átruházás, delegáció, delegálásPosebnost enotirnega sistema upravljanja je možnost delegacije pristojnosti upravnega odbora na izvršne direktorje. ▸ Az egyszintű irányítási rendszer sajátossága, hogy az igazgatótanács a hatáskörét átruházhatja az ügyvezető igazgatókra.