têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
Zadetki iskanja
- tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans
tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête - tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne
tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort - tího adv.
1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente
2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare - tílnik nuque ženski spol , cou moški spol
zlomiti si tilnik se briser la nuque, se rompre (ali se casser) le cou - típ1 (-a) m
1. tipo; modello:
nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
(on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico
2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
pokvarjen tip un tipo corrotto
3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
gozd. gozdni tip tipo di bosco
lingv. naglasni tip tipo di accento
zool. osnovni tip tipo caratteristico - típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati
1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio
2. palpare, palpeggiare
3. med. palpare
4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare
5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità
6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi - tisočica samostalnik
1. (število tisoč) ▸ ezer, ezresmagična tisočica ▸ mágikus ezrespreseči tisočico ▸ túllépi az ezretLeta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. ▸ 1997-ben túlléptük az ezer, 2011-ben pedig a tízezer regisztrált domaint.
Danes opolnoči se izteče rok za prijave, že zdaj pa je število prijavljenih kolesarjev preseglo tisočico. ▸ Ma éjfélkor jár le a jelentkezési határidő, de a kerékpárosok száma már most meghaladta az ezret.
2. matematika (desetiška enota) ▸ ezresločilo tisočic ▸ ezres tagolóPozoren bodi na obliko decimalnega ločila in ločevanje tisočic. ▸ Figyelj oda a tizedesjel formájára, és az ezresek tagolására! - tísti that, pl those
tísti, ki... he who, he that, the one who
tísta, ki... she who...
tísti, ki (pl) those who
tísti dan, tístega dne on that day
kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves - tísti (-a -o)
A) adj.
1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi
3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
B) tísti (-a -o) pron.
1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello - tiščáti presser, pousser, serrer
denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
pest tiščati serrer le poing
tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
tiščati si ušesa se boucher les oreilles - tiščáti (-ím)
A) imperf.
1. premere; spingere:
tiščati vrata spingere la porta
2. stringere, tenere stretto; tenere:
tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
tiščati pesti stringere i pugni
3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco
4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita
5. pren. stare addosso a qcn.
6. pren. gravare, opprimere:
ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
tiščati na potrebo dover andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti
B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.
1. accalcarsi, serrarsi addosso
2. stare, essere vicino, essere accanto:
tiščati se doma starsene, rimanere a casa
tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato - tjavdán sans réflexion, à la légère
tjavdan živeti vivre au jour le jour - tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol
pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
cementna tla plancher cimenté
deščična tla sol en planches (ali planchéié)
glinasta tla sol (ali terrain) argileux
kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
skalnata tla fond rocheux
domača, rodna tla sol natal
izgubiti tla pod nogami perdre pied
leči na tla se coucher par terre
pasti na tla tomber par (ali à) terre
na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
spati na tleh coucher sur la dure
zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - tláčiti (-im) imperf.
1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate
2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo
3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura
4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio - tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.
1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno
2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita
3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla
4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare - tléti brûler sans flamme, répandre une lueur
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre - tnálo (-a) n
1. ceppo:
sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili
2. legnaia
3. pejor. salame, persona goffa:
neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame