Franja

superadd [sju:pərǽd] prehodni glagol
še dodati (to čemu)

to be superadded to priti še zraven k

superaddition [sju:pərədíšən] samostalnik
dodatek, nadaljnje dodajanje

in superaddition to še dodatno k

super-escit, gl. opombo k super-sum.

super-nāscor -nāscī -nātus sum (super in nāscī)

1. zgoraj (čez) (z)rasti, zgoraj prerasti (preraščati): supernato caule Plin., supernatis gravibus ulceribus Cels.

2. prirasti, nasta(ja)ti k čemu, ob čem: supernatum sit aliquid an ortus primigeniosque habeat Arn.

super-ōrdinō -āre (super in ōrdināre) še nekaj doda(ja)ti) k čemu: testamentum Vulg., Tert.

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

supervene [sjupəví:n] neprehodni glagol
nenadoma nastopiti, se pojaviti; vmes priti; še priti (on, upon k)
neposredno slediti, se pokazati

super-veniō -īre -vēnī -ventum (super in venīre)

1. čez koga ali kaj, na(d) koga ali kaj priti (prihajati), vreči (metati) se, leči (legati), uleči (ulegati) se, kaj pokri(va)ti; z dat.: curru desilit … semianimi elapsoque supervenit V.; z acc.: planitiem supervenit humor Col., (sc. si vineae) supervenerint iugum Col. presežejo; pren.: heres heredem alternis velut unda supervenit undam H. izpodriva, potiska (odriva) proč, crura loquentis terra supervēnit O. se je ulegla na noge, je pokrila noge; occ. skakati, povzpeti se na koga = zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), plemení(ti)ti, oploditi (oplojevati) (o živalih): Col., feminae priores superveniunt Plin. prihajajo prej do plemenjênja (oplojevanja), se prej gonijo (pojajo).

2. (zraven) priti (prihajati) h komu, k čemu, doiti (dohajati) koga, pristopiti (pristopati), pridružiti (pridruževati) se komu, pritakniti (pritikati) se komu; abs.: Col., Plin., Q., Suet., Front., Don. idr., superveniunt deinde legati Atheniensium Cu., iam … aegris animis legati ab regibus superveniunt L. ko so bili duhovi že … popolnoma razvneti (razburjeni), so prišli (zraven) še poslanci … , nisi equites supervenissent L., signa legionum supervenerunt L. so prišle na pomoč, nullis supervenientibus auxiliis T. ne da bi se bile prikazale pomožne čete, superveniens iniuria Sen. ph.; pesn.: grata superveniet, quae non sperabitur hora H.; z dat.: Cels. idr., caedi perpetratae victores Romani supervenerunt L., regi supervenit Cu. je prišel na pomoč, spiranti adhuc supervenire Cu. najti še živega, addit se sociam timidisque supervenit Aegle V. se sklene (poveže) z Ajglo.

3. nenadoma (nepričakovano, nenadejano) se pojaviti (pojavljati) kje, pri kom, priti (prihajati) komu iznenada (nenadoma, nenadejano) na glavo, nenadoma priti h komu, k čemu, presenetiti (presenečati) koga, napasti (napadati) koga, navaliti (navaljevati) na koga, nepričakovano dolete(va)ti koga kaj, kdo; abs.: si festinaret sequi palantes superventurum (sc. iis ali eos) Cu.; z dat.: munientibus supervenit Marcellus L., huic laetitiae Quinctius supervenit L., inopinantibus supervenit Iust., securis et laetis superveniendum Iust.; z acc. (metaf.): nescio quid magnum … vis festina parat tenuesque supervenit annos Stat. napada.

4. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): quintam et vicesimam lunam Col., ornatus sacro praeculta supervenit auro Stat.

supplement [sʌ́plimənt]

1. samostalnik
dopolnilo, dodatek; priloga (časopisa itd.) (to k)
zvezek kot dodatek kaki knjigi
matematika suplementarni kot

commercial supplement trgovska priloga (v časopisu)
litterary supplement literarna priloga

2. prehodni glagol [sʌplimént]
dopolniti, izpolniti, dodati, dati dodatek (čemu)

supplément [süplemɑ̃] masculin dopolnilo, dodatek; doplačilo; doklada; priloga

supplément de poids, de travail dodatna teža, dodatno delo
supplément de prix zvišanje cene, podražitev
supplément de vie chère draginjska doklada
supplément d'un dictionnaire dodatek k slovarju
supplément littéraire à un journal literarni dodatek k časopisu
supplément d'information dodatne informacije
supplément pour excèdent de bagages doplačilo za presežek v teži
supplément de première classe (železnica) doplačilo za prvi razred
demander un supplément (au menu) au restaurant zahtevati dodatek (k menuju) v restavraciji
payer supplément dodatno plačati
prendre un supplément doplačati
recevoir un supplément de traitement dobiti dodatek v plači, povišano plačo

suppostus 3, gl. opombo k sup-pōnō.

surēmit, surempsit, gl. opombo k sūmō.

Surī, Suria, gl. opombo k Syrī.

surpere, gl. opombo k sur-ripiō.

surpite, surpuerat, surpuit, gl. opombo k sur-ripiō.

surrepsit, gl. opombo k sur-ripiō.

susceptible [səséptibl] pridevnik (susceptibly prislov)
občutljiv, hitro užaljen, dovzeten, sprejemljiv, nagnjen (to, of k)
podvržen; (predikativno) dovoljujoč, ki dovoljuje

susceptible to flatteries dovzeten za laskanje
susceptible to infections občutljiv, nagnjen k infekcijam
susceptible of improvements ki se da izboljšati
to be susceptible of (to) dopuščati
this is not susceptible of proof to se ne da dokazati
this sentence is susceptible of another interpretation ta stavek dopušča tudi drugačno razlago

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

suspiciō¹ -ere -spexī -spectum (sub(s) in speciō -ere)

I. intr. kvišku (gor) (po)gledati: in caelum Ci., de lectulo Ap.; abs.: nec suspicit nec respicit Ci., suspicit et … quaerit O., respicientes suspicientesque et despicientes Plin. —

II. trans.

1. navzgor pogledati (pogledovati, pogledavati) na kaj, navzgor gledati na ali v kaj: caeli palatum Enn. idr., caelum Ci., O., Suet., astra, lunam O., signorum ortus, fastigia urbis V., ramos O., pisces, qui neque videntur a nobis neque ipsi nos suspicere possunt Ci.; z ACI: pueri … dum recentes musteos in carnario fluitare suspiciunt Varr.

2. metaf.
a) (duševno) pogled (oči) povzdigniti (povzdigovati), obrniti (obračati) na kaj, k čemu, duševno (duhovno) povzpeti se, povzdigniti se, vznesti se do česa: nihil enim altum, nihil magnificum ac divinum suspicere possunt Ci.
b) spoštljivo gledati na koga, kaj, meton. spoštovati, čislati, častiti, ceniti, občudovati: Plancus in Ci. ep., Vell., Suet. idr., eos viros, naturam, eloquentiam, nihil Ci., hunc Carthaginienses suspexerunt, ut neminem magis admirarentur N., aeraque et artes suspice H., suspicere iustitiam Plin., suspicienda est figura Ci. ali eius pietas suspicienda est N. je vredna pogleda, je občudovanja vredna, grati in eius rei cogitationibus sunt suspecti Vitr.
c) skrivaj gledati na koga, kaj, skrivaj opazovati koga, kaj, meton. α) sumiti (na) koga, sumničiti koga, na sumu imeti koga: Bomilcar … ipse eum suspiciens novas res cupere S. β) hudo misliti o čem, glede česa, za sumljivo imeti kaj, sumiti (na) kaj, slutiti kaj: quibus rebus suspectis S. fr., suspectis e re nata, quae gesta sunt Ap. — Od tod adj. pt. pf. suspectus 3 „od spodaj (po)gledan“; od tod metaf.

1. pass. sumljivo (sumničavo, sumno) gledan ali opazovan, sumen, sumljiv = sum vzbujajoč, na sumu bivajoč ali imet: tu me habebis falso suspectum Pl., suspectus, cave, sis Ca., nec metues suspecta Cyrum H., metuit foveam lupus accipiterque suspectos laqueos H., suspectum bellum L. ki se sluti, locus L., Plin., Plin. iun., freta Sen. tr., doli Val. Fl., fides Stat., perfidia, fraus Cu., inexperta remedia esse suspecta Cu., frigidam (sc. aquam) suspectam haurire Plin., tumores suspecti Plin., suspectae horae quartanae Sen. ph., periculum Suet. ali insidiae Amm. pričakovana, aliquem (aliquid) suspectum habere C., S. idr. imeti koga za sumljivega, imeti kaj za sumljivo, imeti koga (kaj) na sumu, suspectum aliquem facere Dig.; z inf.: non dare suspectum (sc. est) O.; v komp.: quo enim quis versutior et callidior, hoc invisior et suspectior est Ci.; z dat.: tibi me esse suspectum Ter., si me meis civibus iniuria suspectum viderem Ci., medicina animi pluribus suspecta Ci., Bomilcar … suspectus regi et ipse eum suspiciens S., regibus boni quam mali suspectiores sunt S., civitas non suspecta nobis C., (sc. illud vitium) suspectam … facit iudici causam Q., suspectissimum quemque sibi haud cunctanter oppressit Suet.; z abl. (s čim, zaradi česa): lacus … ambiguis suspectus aquis O., contumaciā suspectus Cu., suspectus societate consilii Vell.; s praep. (glede na kaj, zaradi česa): cum filius iamiam patri suspectus esset de noverca Ci., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., quod propter novitatem posset esse suspectum Cu., suspectus in eadem Poppaea T., suspectus in ea (sc. filia) Suet., suspectus et in morte matris fuit Suet., suspectus in parricidio Val. Max., ut vilior ob ea regi Hannibal et suspectior ad omnia fieret L.; poklas. (po gr. ὕποπτός τινος) z gen. (nam. praep.): suspectus cupiditatis imperii L., ob ea non quidem sceleris, sed contumaciae tamen esse suspectum Cu., suspectus nimiae spei, capitalium criminum, aemulationis T., proditionis Iust., falso incesti suspecta, dominationis suspecti Aur.; z inf.: suspectus res novas voluisse Cu., suspectus bellum malle, suspectus consilia eius fovisse T. — Adv. (abl. sg. n) suspectō sumljivo, na sumljiv način: Paul. (Dig.). —

2. act. sumeč, sumen = dvomeč, nezaupen, nezaupljiv: Tert., timidi et suspecti Ca., suspectior de obscuris Amm.

Opomba: Dvomljiva dep. soobl. suspicior -spicī -spectus sum: idque, quod acciderat, suspecti Amm.

suspīrium -iī, n (suspīrāre)

1. globoko sopenje, globok sopljaj, vzdih, vzdihljaj, sapa, dih: alto tantum suspiria ducis pectore O. globoko sopeš; tako tudi: penitus traxit suspiria motu O.; suspiria dura Lucan., nec dat suspiria cursus Lucan., versabant suspiria Sil., cessant suspiria Mart., ut suspiria nulla sentiantur Mart.; occ. (kot bolezen) tiščanje v prsih, težka sapa, sopihanje, zasopihanost, zadihanost: uni morbo assignatus sum, qui dici suspirium potest Sen. ph., suspirio laborantibus Col. (o ovcah), suspirium articulare P. Veg., morbus cito in suspirium, i. e. anhelitum transit P. Veg.

2. vzdihovanje, vzdihljaj, ječanje, stok, stokanje: sine sollicitudine, sine desiderio, sine cura, sine suspirio Ci., Myrrha patre audito suspiria duxit ab imo pectore O. je prav globoko (za)vzdihnila, vultum ima ad suspiria ducere O. obraz razvleči k vzdihu (vzdihovanju), odi ego quos numquam pungunt suspiria somnos Pr.; occ. v pl. = vzdihljaji ljubezni, ljubezenski vzdihljaji: talibus alloquitur, repetens suspiria, dictis O., sollicitus repetam totā suspiria nocte Tib.; meton. (v pl.) žalost, bolečina, tuga, starejše pečal: cum uxor vigilias, somnos, suspiria matri Liviae patefaceret T.