Franja

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

potamaugis -idis, f (prim. gr. ποταμός) bot. potamávgida, neka ob reki Indu rastoča rast. = thalassaegle: Plin.

pōtātor -ōris, m (pōtāre) pivec, popivač, pijanec: Tert. (naspr. vorator), potatores maximi Pl., vini Hier., Vulg. (naspr. homo vorax), aquae Sil. stanovalec ob vodi, obvodnik, notissimus potator Vop.

poték (časa) écoulement moški spol ; (roka) expiration ženski spol ; (odvijanje) cours moški spol , déroulement moški spol ; (zadeve) marche ženski spol , train moški spol ; (bolezni) processus moški spol , procès moški spol ; (kemija) procédé moški spol ; action ženski spol , allure ženski spol , suite ženski spol

potek bolezni déroulement (ali cours, marche) de la maladie
potek časa marche (ali écoulement) du temps
potek dogodkov cours des événements
potek poslov marche (ali train) des affaires
potek vojne cours de la guerre
potek življenja vie ženski spol, carrière ženski spol, destin moški spol
ob poteku roka à l'expiration du terme (ali du délai)
po poteku 3 dni au bout de 3 jours
rana kaže grd potek le plaie a une vilaine allure

potískati -am nedov.
1. a împinge
□ potiskati ob rob a marginaliza
2. a băga, a vârî
3. a imprima, a tipări

potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
potisniti v jamico einlochen
potisniti vstran figurativno ausklammern
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen

potisniti -nem dov.
1. a împinge
□ potisniti ob rob a marginaliza
2. a băga, a vârî

pōtō -āre -āvī -ātum (frequ. iz indoev. baze *peHi- piti, ki je izpeljana iz indoev. kor. *peH- piti (indoev. aor. kor. *pō(i)- *pī-) prim. skr. píbati (on) pije, pā́ti pije, gr. πίνω, aor. ἔπιον, pf. πέ-πω-κα, pass. pf. ἐπόϑην, πῶμα, πότος, πόσις pijača, faliskiško pipafo, pafo [iz *bă-fō]= lat. bibam, lat. pōculum, bibō, pōtus -ūs, sl. piti, pojiti, hr., srbsko pȉti, češko pít)

1. (s)piti, popiti, napiti se: Pl., Mart., Col., Plin., Val. Max., Stat., Suet., Vulg. idr., vile potabis modicis Sabinum cantharis H., lac concretum cum sanguine V., dis potandas nectare miscet aquas O.; pesn. o bitjih, ki bivajo ob rekah: fera, quae potat Araxen Sen. tr., sonipes, qui potat stagna Tagi Ci.

2. occ. obil(n)o (s)piti, popivati, lokati, žlampati, pijančevati, opiti (opijati) se, „pijačiti“: Pl., Ter. idr., totos dies potabatur Ci., ibi primum insuevit exercitus amare, potare … S., frui voluptate potandi Ci., estur et potatur incondite Ap., crapulam p. Pl. opiti se, upijaniti se.

3. metaf. piti = vpi(ja)ti, (po)piti, vsrkati (vsrkavati), popivnati, navze(ma)ti se, nase potegniti (vleči): Aquinatem potantia vellera fucum H., vestis sudorem potat Lucr., quinis lana potat (sc. purpurae colorem) Plin.

4. trans. (na)pojiti (napajati), napi(ja)ti, da(ja)ti piti: Eccl., sitivi et potasti me sitientem It., ex hoc frequenter eos potabo Th. Prisc., et omnes in uno spiritu potati sunt Vulg., felle et aceto potatus Tert. — K temu (iz debla *pō-) sup. pōtum: huc ipsi potum venient per prata iuvenci V.; pt. fut. pōtūrus 3: Ca., Plin., Lucan., Tib., Pr., Stat., Cl.; pt. pf. pōtus 3
a) pass. izpit, popit: Albula pota O., cadi poti H., sanguine poto Ci., veneno poto mori Sen.
b) act. tisti, ki se je napil (= napivši se), napit, opit, pijan: anus pota H., turba pota O., pransus, potus, oscitans Ci.; potus sum = pil sem: Varr. ap. Gell.

Opomba: Pt. fut. potaturus: te suas rogavit rursum ut ageres, causam ut pro se diceres; nam potaturus est apud me Ter.; inf. potarier: postquam hinc peregre eius pater abiit, numquam hic triduom unum desitumst potarier Pl.

potok [ô] moški spol (potóka …)

1. geografija der Bach (gorski Gebirgsbach, ledeniški Gletscherbach)
struga potoka das Bachbett
ob potoku navzdol/navzgor bachab/bachauf

2. lave: der Strom, der [Fluß] Fluss, [Lavafluß] Lavafluss

3. figurativno krvi, solza: der Strom (von Blut/Tränen)
potoki solza Tränenbäche množina, Tränenströme množina
teči v potokih in Strömen fließen

pōtor -ōris, m (nom. sg. iz debla pō; prim. pōtō)

1. pivec: aquae potores H. vodopivci; pesn.: Rhodani potor H. = Porodanec, prebivalec ob Rodanu.

2. occ. pijančevalec, popivač, pijanec, žlampač: Plin., acres potores H., recreabis Afrā potorem cochleā H.

potrès (-ésa) m

1. terremoto, sisma, scossa:
potres pete jakostne stopnje po Richterju terremoto di V grado della scala Richter
priskočiti na pomoč prizadetim ob potresu soccorrere i terremotati
epicenter potresa epicentro del terremoto
žarišče potresa ipocentro, fuoco del terremoto, focolare sismico
katastrofalen potres terremoto catastrofico
tektonski potres terremoto tettonico
udorni potres terremoto carsico
vulkanski potres terremoto vulcanico

2. pren. terremoto, sconquasso

potron-jaquet [pɔtrɔ̃žakɛ] masculin, familier jutranji svit, zora

dès le potron-jaquet že ob svitu, od svita

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

pòvod m (rus.)
1. povod: ovo je povod a ne uzrok; dati -a za što
2. prilika, priložnost: dati kome povod za prevodenje
3. -om njegova govora ob njegovem govoru, ko je on govoril; u -u čega ob priložnosti česa

povodni kos stalna zveza
zoologija Cinclus cinclus (ptica) ▸ vízirigó, fehértorkú vízirigó
Povodni kos prebiva ob rekah in gorskih potokih z brzicami in slapovi. ▸ A fehértorkú vízirigó folyók és gyorsfolyású, zuhatagos hegyi patakok mentén él.

povrátek return

na, ob povrátku domov on returning home
na mojem povrátku iz on my return from (Anglije England)

povrátek regreso m ; retomo m ; vuelta f

ob mojem povratku a mi regreso
povratek bolezni recidiva f, recaída f

površin|a¹ ženski spol (-e …) die Fläche (barvana Farbfläche, čelna Kopffläche, delovna Arbeitsfläche, drsna Gleitfläche, gozdnata Waldfläche, igralna Spielfläche, agronomija in vrtnarstvo koristna Nutzfläche, tehnika kotalna Lauffläche, ledena Eisfläche, ležiščna Lagerfläche, tehnika likalna Bügelfläche, nezazidana Freifläche, nosilna Tragfläche, agronomija in vrtnarstvo obdelovalna Nutzfläche, osnovna Bodenfläche, peščena Sandfläche, ob meji Grenzfläche, agronomija in vrtnarstvo pod kulturo Kulturfläche, medicina rane Wundfläche, strehe Dachfläche, za lepljenje Klebefläche, za zadetek Trefffläche, pridelovalna Anbaufläche, prodajna Verkaufsfläche, prometna Verkehrsfläche, razstavna Ausstellungsfläche, reklamna Werbefläche, rezna Schneidfläche, skladiščna Lagerfläche, skupna Gesamtfläche, stanovanjska Wohnfläche, stenska Wandfläche, torna Reibfläche, Reibungsfläche, tovorna Ladefläche, travna Rasenfläche, udarna Auftreffläche, velika Großfläche, vodna Wasserfläche, zavorna Bremsfläche, zbiralna Auffangfläche, zelena Grünfläche)
odlagalna površina die Abstellfläche, Stellfläche, die Ablage
parkovna površina die Gartenanlage, die Grünanlage
površine množina Flächen
zelene površine množina das Grünland
gozdne površine množina das Waldland
načrt namembnosti površin urbanistično: der Flächenwidmungsplan
načrt ureditve zelenih površin der Grünordnungsplan
davek na obdelano površino die Flächensteuer

pȍzdrāv m pozdrav: odnijeti, odneti, izručiti komu čiji pozdrav; oproštajni pozdrav pozdrav ob slovesu; pozdrav topovskim pucnjevima; pozdrav nadesno!; Pozdrav Gospin Zdrava Marija; Pozdrav andeoski angelsko češčenje; rudarski pozdrav; pozdrav OF: smrt fašizmu, slobodu narodu!