Franja

plod|en (-na, -no) fruchtbar (tudi figurativno); zemlja: ertragsreich; človek, žival: fortpflanzungsfähig, zeugungsfähig; pogovori, pogajanja: ergiebig, fruchtbar, fruchtbringend

plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
à plomb navpično; neposredno
de plomb svinčen (tudi figuré)
plomb de chasse šibra
mine féminin de plomb grafit
soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
c'est du plomb to je težko ko svinec
avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
(familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo

plosk|ev [ô] ženski spol (-ve …) die Fläche (tudi matematika); (lik) das Flächenstück
osnovna ploskev die Grundfläche, Bodenfläche, die Basis
rastlinstvo, botanika listna ploskev die Spreite, Blattspreite
pri vratnih/okenskih okvirjih: notranja ploskev die Laibung
Riemannova ploskev matematika Riemannsche Fläche
-fläche (brušena Schlifffläche, čelna Stirnfläche, drsna Gleitfläche, goriščna Brennfläche, kristalna Kristallfläche, mejna Außenfläche, Grenzfläche, Seitenfläche, nagnjena Neigungsfläche, napočna Anrissfläche, narivna geologija Überschiebungsfläche, nastopna Trittfläche, nosilna Tragfläche, oporna Abstützfläche, Stützfläche, stabilizatorja Stabilisationsfläche, za krmiljenje Steuerfläche, potencialna matematika Potentialfläche, premonosna Regelfläche, projekcijska Projektionsfläche, ravnotežna Ausgleichsfläche, razkolna Spaltfläche, robna Begrenzungsfläche, rotacijska matematika Rotationsfläche, stična Berührungsfläche, stojna Standfläche, stopna Trittfläche, torna Reibfläche, vijačna Schraubenfläche, vrhnja Deckfläche, Deckelfläche, vrteninasta Umdrehungsfläche, Drehfläche, zvočna Klangfläche)
teorija ploskev matematika die Flächentheorie

plug¹ [plʌg] samostalnik
čep, zatik, klin, moznik, zamašek; (zobna) plomba
elektrika vtikalo, vtikač; avtomobilska svečka (tudi spark plug)
gasilni hidrant; zaklepni vijak, pipnik, ključ pri pipi, ključ pri ventilu; žveček tobaka
ameriško, sleng kljuse
ameriško, sleng popularizacija, reklama
ameriško, ekonomija, sleng blago, ki ne gre v prodajo
ameriško, sleng udarec s pestjo

plug² [plʌg]

1. prehodni glagol
začepiti, zamašiti (tudi up)
plombirati (zob)
ameriško, sleng popularizirati, delati reklamo (for za)
kar naprej goniti (pesem)
sleng udariti s pestjo, streljati, ustreliti

2. neprehodni glagol
pogovorno garati, pridno delati (away, at)

elektrika to plug in vklopiti vključiti (vtikač)

plunger [plʌ́ndžə] samostalnik
potapljač
tehnično bat (tudi plunger piston)
tehnično tolkač
sleng lahkomiseln špekulant, hazarder

plus¹ moški spol (-a …) das Plus (tudi figurativno), znak: das Pluszeichen

plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)

au plus tard najkasneje
au plus tôt čim prej
(tout) au plus kvečjemu, največ
d'autant plus toliko bolj
bien plus še več
de plus vrhu tega
raison féminin de plus razlog več
de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
en plus (de) (še) zraven, povrh
le plus največ
le plus vite possible čim hitreje
ne ... plus ne več
ne ... plus que le (še), samo
ni plus ni moins ne več ne manj
ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
non plus tudi ne
ni moi non plus jaz tudi ne
on ne peut plus skrajno
pour plus de sécurité za večjo varnost
qui plus est kar je še več
qui plus qui moins eni več, drugi manj
tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
plus ou moins več ali manj
plus que cela (de) (familier) mnogo
il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)!

pobija|ti (-m) pobiti

1. (ubijati) totschlagen; grozovito: hinschlachten, hinmorden, vojska: niedermachen, niedermetzeln

2. (boriti se proti) bekämpfen (tudi medicina)

3. (spodbijati) widerlegen, (ugovarjati) einwenden

pobira|ti (-m) pobrati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; pozabljene klase: Ähren lesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren; davke, prispevke: eintreiben, erheben

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen

5.
pobirati dobiček Reibach machen
pobirati smetano absahnen (tudi figurativno)

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobira|ti se (-m) pobrati sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno)

pobožno [ó] poslušati ipd.: andächtig (tudi figurativno), mit Andacht; vdan v Božjo voljo: gottergeben

pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosságZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.

pobrati¹ (pobêrem) pobirati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren, človek zase: einstreichen; davke, prispevke: eintreiben, erheben; na silo: mit Gewalt wegnehmen

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen, smetano: absahnen (tudi figurativno); dobiček: einheimsen
pobrati (velik) dobiček Reibach machen

5. koga, kaj holen gehen; avtostoparja: mitnehmen; figurativno kaj/koga slabega: aufgabeln, z ulice: von der Straße auflesen
|
pobrati jajca iz gnezda ein Nest ausnehmen
pobrati šila in kopita sich auf die Socken machen, seine Siebensachen packen, das Weite suchen
hudič ga/te naj pobere! der Teufel soll ihn/dich holen!, hol's der Geier!

pobrati se (pobêrem se) pobirati s tal: sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno); (oditi) sich trollen, (popihati jo) sich auf und davon machen, sich verdrücken

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

podajač moški spol (-a …) der Handlanger (tudi figurativno)

podaljšan (-a, -o) po dolžini: verlängert (tudi rok, malta); reakcija, reakcijski čas ipd.: verzögert; nos: vorgezogen
podaljšan sedež na motorju, mopedu ipd.: der Banksattel

podela|ti se [é] (-m se) ins Bett/in die Hosen machen (tudi figurativno)