Franja

nekaj (nečésa, nečému …)

1. etwas
nekaj pomeniti etwas/ was bedeuten
kar (tako) nekaj irgendwas

2. etwas, eine Sache (novega etwas Neues, čudnega/smešnega etwas Seltsames/Komisches, eine seltsame/komische Sache, gnilega/ sumljivega eine faule/dunkle Sache)
nekaj takega kot … so etwas wie …

3. mera:
nekaj malega ein klein wenig

4. količina: einige, ein Paar (nekaj ljudi einige Leute, ein paar Leute)
kar nekaj etliche

nekajkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ néhányszor, néhány alkalommal, több alkalommalV mladosti je bil namreč kar nekajkrat državni plesni prvak. ▸ Fiatalkorában több alkalommal volt országos táncbajnok.
Film, ob katerem se boste nekajkrat glasno zasmejali. ▸ Olyan film, amely többször is hangos nevetésre késztet.
Poklicni čevljarji so namreč nekajkrat omenjeni v različnih virih. ▸ A különböző források többször említik a hivatásos cipészeket.
Trgovino obiščete nekajkrat tedensko in takrat kupite vse, kar potrebujete. ▸ Hetente néhányszor látogasson el a boltba, és akkor szerezzen be mindent, amire szüksége van.
Z družino smo nekajkrat na leto tudi odšli smučat, največkrat v Kranjsko Goro. ▸ Évente néhányszor síelni is jártunk a családdal, többnyire Kranjska Gorába.
Kar nekaj raziskav je pokazalo, da uživanje rib nekajkrat tedensko preprečuje srčni napad in kap. ▸ Számos tanulmány kimutatta, hogy a heti néhány alkalommal történő halfogyasztás megelőzi a szívrohamot és a sztrókot.
Na treningu gimnastike sem bil kar nekajkrat. ▸ Jó néhányszor voltam tornaedzésen.

2. (o razmerju) ▸ néhányszor, többszörPrepričan je, da je zemljišče v resnici vredno nekajkrat več. ▸ Meggyőződése, hogy a telek valójában néhányszor többet ér.
Na letni ravni smo kar za nekajkrat povečali število vsebin. ▸ Éves szinten a többszörösére növeltük a tartalmak számát.

nekáko in a way, in some way; in a sort; in some sort; sort of, kind of, in some degree; somehow, somewhat; (= tako ali tako) somehow or other

nekáko zadnji dve leti in the last two years or so
to smo nekáko pričakovali we sort of expected it
tega se nekáko spominjam I sort of remember it
nekáko obljubil sem mu I sort (ali kind) of promised him
nekáko ob šestih somewhere around (ali about) six

nekatéri some; several

nekatéri (ljudje) some people
nekatéri od njih some of them
nekatéri člani odbora several members of the committee
nekatére od njih poznam I know several of them
spoznal sem se z nekatérimi člani kluba I met several members of the club
nekatéri so sprejeli, drugi odklonili some accepted, some refused

nekatéri (-a -o) adj.; pron. qualche, taluno; alcuni (-e), taluni (-e), certi (-e); chi:
nekateri vozniki vozijo prehitro certi conducenti guidano a velocità troppo grande
nekateri so bili drugačnega mnenja alcuni erano di parere diverso
vsi so bili srečni, nekateri bolj, nekateri manj tutti furono felici, chi più, chi meno

Nemea -ae, f, m (Νεμέα) Némea

1. f gozdna dolina in trg v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, posvečenim nemejskemu Zevsu, v katerem je stalo krasno svetišče in so se vsako tretje leto obhajale nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V., Fl. — Pesn. soobl. Nemeē -ēs, f (Νεμέη) Némea: Mart., Stat. — Od tod adj.
a) Nemeaeus (Nemeēus) 3 (Νεμεαῖος) neméjski: leo Ci., moles ali pestes (= leo) O., vellus O. levja koža, arma Stat.; o ozvedju Lev: Nem. Leo Lucan., Nemeaei pectora monstri Mart.
b) Nemeus 3 neméjski: Hier.; subst. Nemea -ōrum, n (τὰ Νέμεα) neméjske (bojne) igre: Hyg., nobile ludicrum Nemeorum L., Nemea vincere Vitr. zmagati na nemejskih igrah.

2. m reka, ki se pri Korintu izliva v Lehajski zaliv: V.

nemír unrest, disquiet, disquietude; restlessness; (kraval, izgred) riot, tumult, uproar; (zaskrbljenost) anxiety, anxiousness, uneasiness; worry, concern; (razburjenost) agitation, commotion; excitement

ulični nemíri riots pl, disorders pl
težki nemíri so izbruhnili v mestu serious rioting has broken out in the town

nemoralen pridevnik
(v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelenS svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.Pravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal.

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

neon samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, kemija (žlahtni plin) ▸ neon Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje. ▸ A neont fényfeliratoknál használják, a kriptont pedig lézerekben.
Sopomenke: Ne

2. neformalno (fluorescenčna razsvetljava) ▸ neon
Ko se je peljala mimo zabavišča, so vrtiljak in gugalnice itd. svetili z barvnimi žarnicami in neonom. ▸ Amikor a vidámpark mellett haladtak el, a körhintát és a hintákat színes izzók és neonok fénye világította meg.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno (barva) ▸ neonNjihova športna oblačila za poletje so barvita, a hkrati ohranjajo dovolj elegance, da so primerna tudi za tiste, ki jih ne prepričajo zgolj neon in divji vzorci. ▸ A nyári sportruházatuk bővelkedik színekben, de kellően elegáns lehet azok számára is, akiket nem csak a neonszínű és vad mintázatok győznek meg.

4. blagovna znamka (avto) ▸ Neon [autómárka]

Nepōs² -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).

nepremíšljen thoughtless, inconsiderate, imprudent, light-headed, reckless, giddy

nekateri ljudje so nepremíšljeni some people are inconsiderate; (prenagel) foolhardy, rash, overhasty, precipitate, heedless; arhaično temerarious
nepremíšljeno prislov imprudently, rashly, recklessly
bilo bi od tebe nepremíšljeno, če bi to storil you would be ill-advised to do so

nepremostljiv pridevnik
1. (ki ni rešljiv) ▸ áthidalhatatlan, leküzdhetetlenLeta 1941 se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt znašel pred velikansko in navidez nepremostljivo politično težavo. ▸ 1941-ben Franklin D. Roosevelt amerikai elnök óriási és látszólag áthidalhatatlan politikai nehézség előtt állt.
Poznam pa veliko drugih, ki so se morali spopasti s praktično nepremostljivimi težavami. ▸ De sok mást is ismerek, akiknek gyakorlatilag leküzdhetetlen nehézségekkel kellett megküzdeniük.
Sicer pa so postali problemi tako ali tako nepremostljivi. ▸ A problémák különben amúgy is áthidalhatatlanná váltak.
Pet let pozneje se je ločila in kot razlog navedla nepremostljive razlike. ▸ Öt évvel később kibékíthetetlen ellentétekre hivatkozva elvált.
Glede na nepremostljive razlike med strankami so sicer bile doslej najverjetnejša rešitev nove volitve. ▸ Tekintettel a pártok közötti áthidalhatatlan különbségekre, eddig az új választások kiírása a legvalószínűbb megoldás.

2. (ki ga ni mogoče prečkati) ▸ leküzdhetetlen, átjárhatatlan
Voditelji diplomacij treh balkanskih držav so se strinjali, da morajo biti balkanske meje odprte za ljudi in nepremostljive za organizirani kriminal. ▸ A három balkáni ország diplomáciai vezetői egyetértettek abban, hogy a balkáni határoknak nyitottnak kell lenniük az emberek előtt és átjárhatatlannak a szervezett bűnözés számára.
Saj 120 kilometrov ni nepremostljiva razdalja. ▸ Hiszen 120 kilométer nem leküzdhetetlen távolság.

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

neréšen not saved; figurativno unsettled, outstanding; (odložen) in abeyance, pending; (uganka) unsolved, enigmatic; problematic, puzzling; mysterious

neréšeno vprašanje an outstanding (ali unsolved) question
biti neréšen to await solution
svojci neréšenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo relatives of the trapped miners waited at the pithead

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

nestehiometričen pridevnik
kemija (o kemijskem razmerju) ▸ nemsztöchiometrikus
Oksidi nekaterih prehodnih elementov, ki jih najdemo v naravi, so nestehiometrične spojine z nekaj manj kovine, kot kaže kemijska formula. ▸ Néhány természetben megtalálható nemsztöchiometrikus átmenetifém-oxidban valamivel kevesebb fém található, mint amennyi a kémiai képletéből következne.