Franja

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

mrt|ev¹ (-va, -vo) tot, gestorben
klinično mrtev medicina klinisch tot
(brez znakov življenja) leblos
čisto mrtev mausetot
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
medicina za ude: abgestorben
lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
daritev mrtvemu das Totenopfer
čaščenje mrtvih die Totenehrung
knjiga mrtvih das Totenbuch
kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
kult mrtvih der Totenkult
mesto mrtvih die Totenstadt
obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
vstati od mrtvih auferstehen
reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mŕvica bit, scrap, pinch; figurativno jot, iota

niti (ali tudi) mŕvice ne not a bit, not a whit, not one tot, not one tittle
vsaka mŕvic every bit
do mŕvice to a tittle

mŕžnja hatred (do of); (abstraktna) hate (of); aversion; rancour; animosity

nimam nobene mŕžnje do tebe I have no personal feelings against you, personally I have nothing against you
mŕžnja do ljudi misanthropy

mŕžnja haine ženski spol , rancune ženski spol , animosité ženski spol , aversion ženski spol

iz mržnje do par haine de, par aversion pour
gojiti mržnjo do koga nourrir de la haine contre quelqu'un, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour quelqu'un

mŕžnja odio m (do a) , aborrecimiento m , antipatía f , aversión f

iz mržnje do por odio a
gojiti mržnjo do tener odio a

much¹ [məč] pridevnik
mnogo

much money mnogo denarja
so much water toliko vode, sama voda
pogovorno he is too much for me nisem mu dorastel, ne pridem mu do kraja
much cry and little wool mnogo hrupa za prazen nič

much³ [mač] samostalnik
mnogo, velika stvar, nekaj posebnega

nothing much nič posebnega
it did not come to much ni bilo prida
to think (ali make) much of s.o. zelo koga ceniti
he is not much of a dancer ni kaj prida plesalec
to do too much of a good thing pretiravati v čem
so much; ali that much (samo) toliko
not to say much for ne zgubljati besed za kaj
much will have more kolikor več imaš, toliko več želiš

mucho moški spol

muchos pocos hacen un mucho kamen do kamna palača

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

múčiti faire souffrir, tourmenter, torturer, tracasser, martyriser, supplicier, mettre à la torture (ali au supplice)

do smrti mučiti koga faire mourir quelqu'un à petit feu
mučiti se s čim se donner beaucoup de mal (ali de peine) avec quelque chose, s'échiner, s'éreinter, se tuer, s'évertuer à faire quelque chose

múčiti torturar; atormentar; martirizar ; (žival) maltratar ; (šikanirati) vejar

do smrti mučiti hacer morir a fuego lento
mučiti se afligirse, afanarse mucho para conseguir a/c
mučiti se z delom (garati) matarse a trabajar
zaman se mučiti afanarse en vano

mukàjet neskl. prid. (t. mukajjet, ar.) pozoren: budi mukajet, vidjećeš ga; biti komu mukajet biti pozoren do koga: on joj nije mukajet ne zmeni se zanjo

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

Mund, der, (-es, Münder) usta; (Muttermund usw.) ustje; (Öffnung) odprtina; figurativ jezik; ein ungewaschener Mund umazan jezik; einen großen Mund haben širokoustiti se; von Mund zu Mund od ust do ust; den Mund halten držati jezik za zobmi; den Mund stopfen zamašiti usta; den Mund verbieten zapreti usta; den Mund wässrig machen zbuditi tek/željo po; den Mund voll nehmen širokoustiti se, bahati se, postavljati se; am Munde hängen strmeč poslušati; nicht auf den Mund gefallen sein imeti dobro namazan jezik; (das Wort) aus dem Munde nehmen vzeti (besedo) z jezika; wie aus einem Munde v en glas; im Munde führen kar naprej govoriti; im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; im Mund umdrehen obračati v ustih; jemandem etwas in den Mund legen položiti na jezik; in aller Munde sein biti vsem na jeziku; mit offenem Munde dastehen zijati z odprtimi usti; jemandem nach dem Mund reden govoriti tako, da je (nekomu) všeč; über den Mund fahren pripeljati eno/zamašiti usta; kein Blatt vor den Mund nehmen povedati brez ovinkov; sich etwas vom Munde absparen od ust si pritrgati; sich den Mund verbrennen opeči si usta; (sich über etwas ) den Mund zerreißen opravljati

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

mustāceum (mustācium) -iī, n: Iuv. in mustāceus (mustācius) -ī, m: Ca. (mustum ali mustāx) mustácej (mustácij) = moštno-lovorov kolač, ženitovanjski kolač iz moke, ki so jo mesili z moštom in začinjali z lovorovim listjem; preg.: laureolam in mustaceo quaerere Ci. ep. = do lovorovega venca (= zmage, zmagoslavja) skušati priti na lahek način (brez truda).