Franja

satisfacción ženski spol zadoščenje, zadostitev; zadovoljstvo; veselje; nadomestilo, odškodba, povračilo; domišljavost

a satisfacción v zadovoljstvo, po želji
propia satisfacción, satisfacción de sí mismo samovšečnost, domišljavost
pedir (ali demandar) satisfacción zahtevati zadoščenje
dar cumplida satisfacción polno zadoščenje dati
dar pública satisfacción javno prositi odpuščanja
tener mucha satisfacción de sí mismo zelo domišljav biti
referencias a satisfacción (trg) prvovrstne reference; zadovoljive informacije

satisfaction [sætisfǽkšən] samostalnik
zadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev
pravno zadoščenje, satisfakcija
religija pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanost

in satisfaction of v poravnavo za
to the satisfaction of all na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo
for the satisfaction of my doubts za pomiritev mojih dvomov
to damand satisfaction zahtevati zadoščenje
to find satisfaction in najti zadovoljstvo v
he heard it with great satisfaction slišal je to z velikim zadoščenjem (zadovoljstvom)
to give (to make) satisfaction to dati zadoščenje (komu)
he proved it to my satisfaction njegov dokaz o tem me je zadovoljil

Satz, der, (-es, Sätze)

1. sprachlich: stavek (eingeschobener vrinjeni, abhängiger odvisni); (Lehrsatz) izrek, načelo, Satz des Euklid Evklidovo načelo; Satz des Pythagoras Pitagorov izrek; Satz von načelo, princip; Satz vom ausgeschlossenen Dritten načelo izključitve tretjega; Satz von der doppelten Verneinung načelo dvojne negacije; Satz von der Identität načelo identitete; Satz vom zureichenden Grund načelo zadostnega razloga; Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch načelo izključitve protislovja; (Äußerung) trditev; (These) teza; (Rechtssatz) norma; elektronische Datenverarbeitung zapis; Musik , Typographie stavek; in Satz sein biti v stavljenju; in Satz geben dati postaviti

2. (Bodensatz) usedlina

3. komplet; Technik skupina, skupek; garnitura; Metallurgie vložek; Elektrizität sestav

4. (Vergütungssatz) tarifa

5. Sport niz, set

6. (Sprung) skok; einen Satz machen skočiti, poskočiti

sauce [sos] féminin omaka; familier (deževen) naliv; argot bencin; technique mehka, zelo krhka kreda

sauce courte, épaisse debela, gosta omaka
sauce tomate paradižnikova omaka
dessin masculin à la sauce s kredo delana risba
viande féminin en sauce meso v omaki
donner, mettre toute la sauce (familier, automobilisme) dati poln plin
être dans la sauce (populaire) biti v stiski
être bon à toutes sauces biti za vse uporaben
employer, mettre quelqu'un à toutes les sauces koga uporabiti za vse vrste del
recevoir la sauce priti v naliv, v ploho
à quelle sauce sera-t-il mangé? kako bo premagan? kako se ga bomo lotili?
ne savoir à quelle sauce mettre quelqu'un, quelque chose ne vedeti, kaj bi s kom, s čim začeli
il n'est sauce que d'appétit glad je najboljši kuhar

saumure [somür] féminin salamura, razsol; slana voda v solini

mettre de la viande dans la saumure dati meso v razsol

scaena (slabo scēna) -ae, f (izpos. σκηνή)

1. (gledališki) oder, prizorišče, prizórnica, sploh gledališče, gledišče, teater, scena: PL., LUCR., VITR., SUET., IUST., DIG., DON., AMM. idr., histrio hoc videbit in scaena? CI., in scaenam prodire N. nastopiti (nastopati) na (gledališkem) odru, de scaena decedere CI. za vselej stopiti z odra, dati odru slovo (naspr. in scaenam redire CI.), ad ostentationem scaenae L. za prikazovanje na odru, scaenae spectacula O., scaenis decora alta futuris V., scaenis agitatus Orestes V. čez vse odre pojani (gnani) = pogosto prikazovani, agitur res in scaenis H. se odvija na odru, poteka na odru, actor cum stetit in scaena H., artifices scaenae SEN. PH. gledališki umetniki = gledališki igralci, fabulam in scaenam deferre SUET. spraviti na oder, uprizoriti.

2. metaf.
a) krajinsko prizorišče: silvis scaena coruscis desuper V. od lesketajočega gozda zgoraj obrobljena čistina.
b) kraj prostor, prizorišče, torišče ali poprišče, področje kake javne dejavnosti, starejše pozoríšče, prizórnica: in scaena, id est in contione CI., quia maxima quasi oratori scaena videatur contionis CI., scaena manet dotes grandis, amice, tuas O.; occ. prizorišče, torišče zgovornosti = govorniški oder, govorniško odrišče, govorišče, retorska šola: PLIN. IUN. idr., adulescentuli nostri deducuntur in scaenam scholasticorum T.
c) svetovno prizorišče, svet, javnost, občinstvo: quae si minus in scaena sunt CI. svetu manj na očeh, manj očitno, vzbuja manj pozornosti javnosti, scaenae servire CI. svetu se kazati, ubi se a volgo et scaena in secreta remorant virtus Scipiadae et mitis sapientia Laeli H.
d) razkazovanje, zunanji blišč, pomp, očitna gizda(vost), razkošje, sijaj: neque (sc. verba) ... ad scaenam pompamque sumuntur CI., nec minore scaenā Mausoleo intulit (sc. urnas) SUET.
e) po dogovoru uprizorjena komedija, vnaprej dogovorjena komedija, maškarada = dogovorjena stvar, prevara, slepilo, (pre)slepitev: scaena rei totius haec CAELIUS AP. CI. EP., ne quid scaenae deesset PETR., scaenam ultro criminis parat T., scaena feralium nuptiarum AP., affectare ad omnem malitiae suae scaenam TERT. slepilo.
f) (poznolat.) scena = pogled na kaj, zunanja podoba (oblika), (zunanji) videz, prizor, navideznost, pojava, prikazen, prikazovanje, zunanja (iz)vršitev, položaj, vloga, potek ipd.: AMM. idr., turpissimam scaenam patefaciunt AP., scaenam, quam sponte sumpserat AP. vlogo, specta deinde scaenam meae calamitatis AP. moj položaj pri tej nezgodi.

scarce [skɛ́əs]

1. pridevnik
redek, nezadosten, pičel

I am scarce of money imam malo denarja
food was scarce hrane je bilo malo
to make o.s. scarce odkuriti jo, pobrisati jo; dati se malo videti, ne se kazati, izginiti

2. prislov
komaj, z muko, s težavo, težkó, komaj in komaj

sceau [so] masculin pečat; figuré žig; pluriel državni pečat

Garde masculin des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister
sous le sceau du secret pod pečatom tajnosti, molčečnosti; kot tajnost
briser le sceau zlomiti pečat, odpečatiti
confier son intention à quelqu'un sous le sceau du secret zaupati komu svojo namero s pogojem absolutne diskretnosti
mettre le sceau sur quelque chose pritisniti pečat, žig na kaj; dati svoj pečat čemu
mettre, apposer son sceau à quelque chose (figuré) kronati, dokončati, dovršiti kaj

Schach, das, (-s, -s) šah; Schach spielen igrati šah, šahirati; Schach bieten dati/napovedati šah; im Schach stehen biti v šahu; ewiges Schach večni šah; Schach und matt (šah in) mat; in/im Schach halten figurativ držati/imeti v šahu

Schädel, der, (-s, -) Anatomie lobanja; (Kopf) glava, figurativ buča, butica (ein dicker Schädel debela butica); eins über den Schädel bekommen dobiti jo po buči/butici; eins über den Schädel hauen mahniti (koga) po buči, dati jo (komu) po buči; der Schädel brummt v glavi (mi) šumi; sich den Schädel einrennen razbiti si glavo; mit dem Schädel durch die Wand z glavo skozi zid; einen harten Schädel haben imeti trdo glavo/bučo

schalten preklapljati, preklopiti (auf na); (einschalten) priklapljati, priklopiti; Auto: prestaviti; Elektrizität stikati; Elemente in Reihe: zvezati; (wirtschaften) gospodariti (in po, mit z); schalten und walten gospodariti po mili volji; (einfügen) vriniti; figurativ schnell, langsam: (hitro/počasi) dojemati, zapopasti; sich schalten beim Auto: dati se prestavljati

schießen¹ ([schoß] schoss, hat geschossen)

1. streljati, (erschießen, einen [Schuß] Schuss abgeben) ustreliti; ein Loch schießen in narediti luknjo v ... s strelom; Physik, Elektronen: izstreljevati; Satelliten, Harpune usw.: izstreliti; sich schießen durch Heerwesen, Militär prebiti se s streljanjem

2. Bergbau razstreljevati/razstreliti

3. ein Tor schießen Sport dati gol

4. Foto: narediti, pritisniti

5. sich schießen Drogen: dati si injekcijo

6. durch den Kopf schießen prešiniti (koga), šiniti v glavo

7. Blicke schießen streljati z očmi; einen Bock schießen ustreliti kozla; über den Haufen schießen ustreliti, ubiti

schlafen (schlief, geschlafen) spati; schlafen gehen iti spat; schlafen legen dati spat; sich schlafen legen iti/leči spat; mit offenen Augen schlafen spati z odprtimi očmi; im Stehen schlafen stoje spati; schlafen mit spati z

schreiben (schrieb, geschrieben) pisati (an komu, über o, mit z), napisati, spisati; Technik zapisovati, zapisati; sich schreiben pisati se; Menschen: pisati si, dopisovati si (z); Medizin gesund schreiben poslati delat; krank/arbeitsunfähig schreiben dati na bolniško, v bolniški stalež; wir schreiben heute den (1. Juni) danes smo (1. junija); man schreibt das Jahr (1968) smo v letu (1968)

-schreiben (-schrieb, -geschrieben), Medizin; gesundschreiben poslati delat; krankschreiben dati na bolniško, v bolniški stalež

Schuß, Schuss, der, (Schusses, Schüsse) strel (tudi Sport); Rum usw.: kanček, kanec; Technik Textilwesen votek; Drogen: injekcija mamila; einen Schuß abgeben ustreliti; einen Schuß drücken dati si injekcijo mamila; ein Schuß ins Schwarze strel v črno; ein Schuß ins Blaue strel v prazno; ein Schuß nach hinten/ein in den Ofen figurativ neuspeh, avtogol; ein Schuß vor den Bug figurativ izrecno svarilo; keinen Schuß Pulver wert sein ne biti vreden prebite pare; in/im Schuß sein biti v redu, biti v dobrem stanju; in Schuß bringen/kriegen figurativ spraviti v red; gut in Schuß halten dobro vzdrževati, držati v dobrem stanju; in Schuß kommen pridobivati hitrost, Mensch: popraviti se, okrevati; im Schusse sein Pflanzen: hitro rasti; vor den Schuß kommen priti pred puško ( tudi figurativ ); weit vom Schuß sein biti zunaj nevarnosti, figurativ biti odročen; zum Schuß kommen dobiti priliko (za svojo namero)

schwermachen, schwer machen težiti, oteževati; es sich schwermachen dati si dosti dela z

schwören (schwor, geschworen) priseči, prisegati (auf na), zapriseči; schwören auf die Wahrheit usw.: priseči, da (je kaj resnica itd.); figurativ auf jemanden, ein Heilmittel usw.: prisegati na; sich etwas schwören figurativ zakleti se; einen Eid schwören dati prisego, priseči; falsch schwören krivo priseči; Rache schwören obljubiti maščevanje

scintilla -ae, f (prim. strvnem. sceīnan sijati, svetiti se)

1. iskra: L., HIER., AMM. idr., silici scintillam excudere V., parva scintilla sub favilla latuit O., videmus accidere ex una scintilla incendia passim LUCR., scintillam emittere, scintillas edere PLIN. dati iskro, metati iskre, iskriti se; metaf. iskra = iskreča se točka na zlatu in drugih materialih: PLIN.

2. pren. še tleča iskra, najmanjši (pre)ostanek, neznatna malenkost: PL., AMM. idr., belli CI. EP., ingenii CI., mentis PRUD., vigoris paterni HIER., veritatis LACT., partem ac veluti scintillas quasdam sacrorum in terram resiluisse SEN. PH.; preg.: parva saepe scintilla contempta excitavit incendium CU.

sciō -īre, scīvī in sciī, scītum (indoev. kor. *sq(h)ēi- (*skhēi-), razširjen iz *seq- (prim. secō, scindō) ločiti, razločevati; prim. skr. chyáti odrezuje, gr. σχάω, σχάζω razim, cepim, lat. scīscō in od tod scītum, plēbi-scītum, scītus 3, stvnem. skēri = lat. sagax)

I. vedeti, znati, poznati, imeti vedenje (vednost), razumeti, (i)zvedeti (naspr. arbitrari, opinari); abs.: scies TER. (z)vedi, ut sis sciens TER. da veš, da boš vedel, aliquem scientem facere PL., TER. komu dati vedeti, komu dati na znanje, scio TER. (iron. =) seveda, statim fac, ut sciam CI. EP. daj mi takoj vedeti, sicut omnes sciunt CI., quem (sc. Catonem), ut scitis, unice dilexi CI., fecit id nec imperante nec sciente domino CI. tako brez ukaza kot tudi brez vednosti gospodarja, nihil facilius scitu est L.; brezos.: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est CI. ko se je (že) vedelo, si scitum esset PETR. ko bi se vedelo; z obj.: PL., TER. idr., nemo omnia potest scire VARR., scire istarum rerum nihil CI., quam (sc. rem) triduo sciturus es CI. boš (z)vedel, scituros id hostes ratus L., quod sciam KOM., CI., PS.-Q. (vsaj) kolikor (jaz) vem, (vsaj) po mojem vedenju, quod scio, omne ex (od) hoc scio PL., quasi, si quid aliquando scio, non ex isto soleam scire CI.; v pass.: an vero nihil certum sciri possit CI., id de Marcello aut certe de Postumia sciri potest CI. to je mogoče izvedeti od Marcela ...; z de (o kom, čem): cum is, qui de omnibus scierit, de Sulla se scire negarit CI.; z ACI: AFR. AP. NON., CA. AP. FEST., TER., C. idr., scimus Atilium appellatum esse sapientem CI., scire licet hunc (sc. puerum) lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. treba vedeti, proinde sciatis licet aut intraturum me urbem aut oppugnaturum CU. vedite, pomnite to, qui ... totam hereditatem sciens ad se non pertinere possidet G.; subj. je treba dostaviti v mislih: scio tibi ita placere CI.; brezos.: haec scitis omnes usque adeo hominem in periculo fuisse, quoad scitum est Sestium vivere CI.; v pass. z NCI: Christus scitur vocis simplicis iussione ambulatum dedisse contractis ARN. o Kristusu (za Kristusa) se ve, da je ...; z odvisnim vprašanjem: PL., TER., CAECIL. AP. CI., CAECIL. AP. NON. idr., cum sciatis, quo quaeque res inclinet CI., haud scio, mirandumne sit C., quid rei esset, nemo satis pro certo scire L., scimus, ut impios Titanas ... fulmine sustulerit H., scire velis, mea cur ingratus opuscula lector laudet H., haud scio an (gl. an); pesn. z ind. v odvisnem vprašanju: scio quid ago PL., scitin (gl. opombo spodaj) quid ego vos rogo? PL., plus scis, quid opus facto est TER.; elipt. (kot grožnja, pretnja): at scin (gl. opombo spodaj) quo modo ali quomodo? PL. ali veš, kako (te bom ...)?; z relat. objektnim stavkom: nam te scientem faciam, quidquid egere TER., nec scit, quod augurem decet CI. –

II. vedeti =

1. ume(va)ti, razume(va)ti kaj, znati, poznati, poznavati, biti izvéden v čem, biti kvalificiran za kaj, biti izvedenec (strokovnjak) za kaj, vešč biti česa, čemu, na katerem področju; včasih tudi = moči: CAECIL. FR., TIT. AP. NON. idr., omnes linguas PL., litteras CI., si unam litteram Graecam scisset CI., artem H., musicam VITR.; v pass.: ars earum rerum est, quae sciuntur CI.; z de: de legibus instituendis, de bello, de pace ... Lycurgum aut Solonem scisse melius quam Hyperidem aut Demosthenem CI.; z inf.: Q. idr., scisti (gl. opombo) uti foro TER. znaš (naučil si se) oditi v svet, predati se svetu, lansirati se v javnost, quae (sc. lex naturae) vetat ullam rem esse cuiusquam nisi eius, qui tractare et uti sciat CI., vincere scis, Hannibal L., libertatem nec spernere nec habere sciunt L., si sciret regibus uti H.; inf. je treba v mislih dostaviti: scire (sc. canere) fidibus TER. znati brenkati, biti vešč igranja na strune, biti dober brenkalec (brenkač), Latine (sc. loqui) scire CI.

2. uvideti (uvidevati), sprevideti (sprevidevati), (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti, dobi(va)ti vpogled (uvid) v kaj, zavesti se česa, zavedeti (zavedati) se česa, ovesti (ovedeti) se česa, opaziti (opažati) kaj: cor dolet, quom scio, ut nunc sum atque ut fui PL.; z ACI: scivi extemplo rem de compecto geri PL., eum vos esse meum servum scitis? PL.

3. scire aliquem poznati koga, poznati se s kom: AP., TERT.

4. scires menil bi, rekel bi (sc. ti, človek): PETR., SUET., scires (sc. eam) a Pallade doctam O., scires non ibi genitum M., Curium PLIN.

5. (neklas. nam. scisco) odločíti, odlóčiti (odlóčati, odločeváti), skleniti (sklepati): tribunus rogationem ferret sciretque plebs, ut ... L., lex scit DIG. – Od tod adj. pt. pr. sciēns -ēntis, adv. scienter

1. vedeč, vedoč, vedé, vedoma, ob (moji, tvoji itd.) vednosti, ob (mojem, tvojem itd.) vedenju (naspr. insciens, imprudens, ignoranter): CAECIL. AP. NON., (kot adv.) AUG. idr. prudens sciens TER., prudens et sciens CI., me sciente PL., te sciente CI., nullum a me sciente facinus occultari CI., ut offenderet sciens neminem CI., calumniari sciens non videatur CI.

2. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, izkušen, subst. izvedenec, veščak, poznavalec, znalec, strokovnjak, vedež; abs.: vites pampinari, sed a sciente VARR., quis hoc homine scientior umquam aut fuit aut esse debuit? CI., scientior venefica H., tu scientior eris praeceptorum artificio CORN., quae scientissimo gubernatore utitur CI., sit oportet idem scientissimus COL.; adv.: scienter tibiis cantare N., scienter dicere CI., neminem in eo genere scientius versatum Isocrate CI., rationem hius operis scientissime exponere CI.; z gen.: VARR., VELL., LACT. idr., belli, locorum, regionum S., citharae, pugnae H., iuris T., linguae Latinae T., GELL., divini AP. vešč vedeževanja, scientissimus rei publicae gerendae CI., scientissimi rerum AMM. filozofi, modroslovci; z inf.: Q., flectere equum sciens H.; z odvisnim vprašanjem: sciens, quid sit pugna Q.

Opomba: Skrč. obl. iz pr. debla: scīstī (= scīvistī): TER., O.; scīssem, scīssēs, scīsset, scīsse (= scīvissem itd., scīvisse) nav. pri: CI. idr.; sinkop. star. impf. scībam, scībās itd.: KOM., CAT., LUCR.; star. fut. I. scībō, scībis itd.: KOM., CA.; scībitur: PL.; scin (= scīsne): KOM., scītin (= scītisne): PL.; imper. scītō (ne scī), scītōte (ne scīte, ki se najde le pri O.).