Franja

zbráti reunir; recoger ; (v skupine) agrupar; colectar, coleccionar

zbrati se reunirse, juntarse; (duševno) recogerse; (po strahu) reponerse

zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
zbuditi hudo kri böses Blut machen
zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken

zbuja|ti (-m) zbuditi

1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
zbujati hudo kri böses Blut machen
zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
zbujati odpor Widerwillen erregen
zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
(s škandali eine Skandalnudel sein)
zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbujati smeh ein Lacherfolg sein
zbujati strah gefürchtet sein/werden
zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
zbujati sovraštvo böses Blut machen
zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
zbujati zgražanje Anstoß erregen
ki zbuja nejevoljo irritierend
ki zbuja tek appetitanregend
ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend

ZDA samostalnik
(država) ▸ USASopomenke: Združene države, Združene države Amerike

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdeti se² [é] (zdi se) zazdeti se

1. (biti po volji) belieben
narediti: kakor se komu zdi nach (jemandes) Gutdünken, wie es (jemandem) beliebt

2.
zdi se mi zamalo ich bin (über etwas) verärgert, ich fühle mich gekränkt, ich fühle mich vor den Kopf gestoßen, ich kann (etwas) nicht hinnehmen

zdíhniti (-em) | zdihováti (-újem) perf., imperf. respirare; sospirare (tudi pren.):
globoko zdihniti respirare profondamente, tirare un profondo respiro
evf. zdihniti dušo spirare, morire
zdihovati po nekdanjih časih rimpiangere i bei tempi passati
zdihoval je, da je vse drago sospirava, si lamentava di come tutto era caro

zdràv (zdráva -o) adj.

1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano

2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso

3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi

5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano

zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

zdrav ko dren frazem
(odličnega zdravja) ▸ egészséges, mint a makk, makkegészséges
Po česnu je človek bolj pameten in zdrav ko dren, je vedela povedati babica. ▸ A fokhagyma okosabbá és makkegészségessé tesz, szokta mondani a nagymamám.
Sopomenke: zdrav kot dren

zdrav kot dren frazem
(odličnega zdravja) ▸ egészséges, mint a makk, makkegészséges
Po tednu dni od nogometne tekme je bil spet zdrav kot dren. ▸ Egy héttel a futballmeccs után újra egészséges volt, mint a makk.
Sopomenke: zdrav ko dren

zdravnik moški spol (-a …) der Arzt (divizijski Divisionsarzt, hišni Hausarzt, ladijski Bordarzt, Schiffsarzt, modni Modearzt, obratni Betriebsarzt, Werkarzt, očesni Augenarzt, oddelčni Stationsarzt, okrajni Bezirksarzt, okrožni Kreisarzt, otroški Kinderarzt, podeželski Landarzt, pogodbeni Vertragsarzt, šolski Schularzt, športni Sportarzt, štabni Stabsarzt, vojaški Militärarzt, zaporski Gefängnisarzt, zdraviliščni Kurarzt, Badearzt, socialnega zavarovanja Kassenarzt, uradni Amtsarzt, zavodski Anstaltsarzt, zobni Zahnarzt)
zdravnik pripravnik/stažist der Turnusarzt
zdravnik splošne medicine praktischer Arzt, der Praktiker
dežurni zdravnik der Diensthabende ( ein -r), der Bereitschaftsarzt, Notarzt
bosonogi zdravnik der Barfußarzt
zdravniki množina Ärzte množina, die Ärzteschaft
po navodilih zdravnika auf ärztliche Verordnung
prosta izbira zdravnika freie Arztwahl
… zdravnika -ärztlich
(potrdilo: šolskega schulärztlich, obratnega betriebsärztlich)

zdravnik samostalnik
(poklic) ▸ orvosPo nasvetu zdravnika je vzel zdravila, ki jih je imel doma. ▸ Az orvos tanácsára az otthoni gyógyszereit vette be.

zdravník (splošno) doctor, physician; (krajšave) ZDA doc, medic

zdravník specialist specialist; (kirurg) surgeon; (porodničar) obstetrician; (splošne prakse) general practitioner
očesni zdravník eye specialist; oculist
zdravník za ušesa ear specialist, aurist
zdravník bolniške blagajne panel doctor
tovarniški zdravník factory doctor
vojaški zdravník (army) medical officer
mornariški zdravník surgeon
ladijski zdravník ship's doctor
višji, polkovni zdravník vojska surgeon major
(kraljev) osebni zdravník physician in ordinary (of the king)
v zavodu stanujoči zdravník resident physician
moj zdravník my medical adviser
poklicati zdravníka to call a doctor
poslati po zdravníka to send for the doctor
posvetovati se z zdravníkom to take medical advice
zdravník stažist ZDA intern

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin

zdravník médico m ; facultativo m ; fam doctor m ; hum matasanos m ; (kirurg) cirujano m

praktični, splošni zdravnik médico general
poslati po (poklicati) zdravnika llamar al médico
domači zdravnik médico de cabecera
zdravnik za duševne bolezni alienista m; psiquiatra m
ladijski (kopališčni, sodni, šolski, vojaški) zdravnik médico de a bordo (de balneario, forense, escolar, militar)
zdravnik specinlist (médico m) especialista m
telesni (dvorni) zdravnik médico de cámara
zdravnik za ženske bolezni ginecólogo m

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zdŕkniti glisser, dégringoler, dévaler, tomber

zdrkniti po pobočju dévaler la pente

zdŕkniti deslizarse

zdrkniti po pobočju navzdol deslizarse por la pendiente

zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni