Franja

Zadetki iskanja

  • posebni avtobus stalna zveza
    (o vrsti prevoza) ▸ autóbusz különjárat
    Odhod posebnega avtobusa je ob 6.30 uri izpred avtobusne postaje Ptuj. ▸ Az autóbusz különjárat reggel 6.30-kor indul a ptuji buszpályaudvarról.
    Na postaji vas bo pričakal posebni avtobus, ki vas bo zapeljal do diskoteke. ▸ A pályaudvaron autóbusz különjárat vár, amely elvisz benneteket a diszkóba.
  • posédati (-am) | posésti (-sédem)

    A) imperf., perf., intr.

    1. starsene seduti, sedere; frequentare, andare a, in:
    ob večerih poseda v gostilni la sera va in osteria

    2. mettersi seduti, sedersi

    3. tr. mettere seduti, far sedere

    B) posédati se (-am se) | posésti se (-sédem se) imperf., perf., refl. cedere, assestarsi
  • posredováti (-újem) imperf., perf.

    1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
    nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
    posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

    2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

    3. (posegati, ukrepati) intervenire:
    ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

    4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
    posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
    posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
    posredovati skladbo eseguire un brano musicale

    5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
    agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere
  • possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

    1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

    2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. Adj. pt. pr. potēns -entis

    1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

    2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

    3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

    4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

    5. pesn.
    a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
    b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. Adv. potenter

    1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

    2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

    Opomba:

    1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

    2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

    3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.
  • postavi|ti1 (-m) postavljati

    1. steklenico, krožnike na mizo, vprašanje: stellen; kaj kam aufstellen, -stellen (kam/na tla hinstellen, naravnost [geradestellen] gerade stellen, okoli česa herumstellen um, drugo nad drugo [übereinanderstellen] übereinander stellen, drugo pod drugo [untereinanderstellen] untereinander stellen, drugo v drugo [ineinanderstellen] ineinander stellen, nasproti gegenüberstellen, na začetek voranstellen, nazaj zurückstellen, noter hereinstellen, hineinstellen, proč wegstellen, skupaj zusammenstellen, [zueinanderstellen] zueinander stellen, pod streho, v prostor einstellen, v drugi plan zurückstellen, ven herausstellen, hinausstellen, za nachstellen)

    2. pokonci: aufstellen, hochstellen, človeka: auf die Beine stellen, aufrichten (ponovno [wiederaufrichten] wieder aufrichten)

    3. kaj težkega - velik kovček ipd.: setzen, na tla: niedersetzen, abstellen; lonec na štedilnik: aufsetzen

    4.
    postaviti za na funkcijo: einsetzen als, bestellen zu/als
    postaviti za sodnika zum Richter bestellen
    postaviti skrbnika einen Kurator bestellen

    5.
    postaviti mejnike na (etwas) abmarken, vermarken
    vojska postaviti na lafeto (etwas) lafettieren
    postaviti na podpore (etwas) aufständern
    postaviti v linijo gradbeništvo, arhitektura fluchten
    postaviti na tir eingleisen

    6.
    postaviti nad/pod po rangu: überordnen/unterordnen
    postaviti v boljši/slabši položaj bevorteilen, benachteiligen

    7.
    šport postaviti rekord eine (neue) Rekordmarke setzen, eine Rekordzeit laufen
    |
    postaviti diagnozo eine Diagnose stellen, (etwas) diagnostizieren
    postaviti ločila interpunktieren
    postaviti možica Männchen machen
    postaviti na cesto delavce: auf die Straße setzen
    postaviti na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen
    postaviti na glavo auf den Kopf stellen (tudi figurativno), vse: alles umkrempeln, das Unterste zuoberst kehren, das Oberste zuunterst kehren
    postaviti na hladno [kaltstellen] kalt stellen, figurativno kaltstellen
    postaviti na kocko figurativno (etwas) aufs Spiel setzen
    postaviti na laž koga (jemanden) Lügen strafen, (jemanden) bloßstellen
    postaviti na noge auf die Füße stellen (tudi figurativno), koga (jemandem) auf die Füße helfen
    postaviti na preizkušnjo auf die/eine Bewährungsprobe stellen
    postaviti na sceno in Szene setzen
    postaviti ob stran komu koga/kaj zur Seite stellen
    postaviti piko einen Punkt setzen, figurativno einen Punkt machen
    postaviti pod vprašaj in Frage stellen, in Zweifel ziehen
    postaviti pred dejstva koga (jemanden) vor vollendete Tatsachen stellen
    postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
    postaviti koga pred vrata (jemanden) hinauswerfen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
    postaviti pred zid an die Wand stellen (tudi človeka)
    postaviti rok eine Frist setzen
    postaviti vejico ein Komma setzen
    postaviti vprašanje eine Frage stellen, anfragen
    postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
    postaviti v senco in den Schatten stellen (tudi figurativno), samo figurativno (jemandem) die Schau stehlen
    postaviti v vrsto in eine Reihe stellen, aufreihen
  • postáviti to raise, to erect (spomenik, stavbo a monument, a building); to set (up); to put (up), to place, to stand

    postáviti za (imenovati) to nominate, to appoint
    postáviti cene to fix (ali to quote) prices
    postáviti komisijo to set up a commission
    postáviti si hišo to build a house
    postáviti mrežo to set (ali to spread) a net
    postáviti past (zasedo) to set a trap (an ambush)
    postáviti zanko to lay a snare
    postáviti v vrsto to range, to draw up
    postáviti šotor to pitch a tent
    postáviti termin to fix a time (ali date), to appoint a day (ali time)
    kam bomo postavili klavir? here shall we put the piano?
    pred vrata so mu postavili miličnika they have posted a policeman at (ali in front of) his door
    postavil ga je za svojega dediča he has appointed him his heir
    postavili so ga za predsednika they nominated him president
    postáviti ob stran (odložiti) to shelve
    postavimo (recimo), da ne pride suppose he doesn't come
    postáviti na preizkušnjo to put to the test
    postáviti se (namestiti se) to place oneself, to take up one's post (ali position)
    postáviti se v bran, po robu to make one's stand, to make a stand (against), to stand at bay, to show fight
    postáviti se z (bahati se z) to pride oneself on, to boast of
    postáviti se v špalir to form a line, to line up
    postáviti se na glavo to stand on one's head
    tudi če se na glavo postaviš (figurativno) in spite of anything you may do
    postáviti vse na glavo to leave everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postáviti se komu ob stran to side with someone
  • postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

    postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
    postaviti hišo construire une maison
    postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
    postaviti na kaj baser sur quelque chose
    postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
    postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
    postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
    postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
    postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
    postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
    postaviti kvišku relever
    postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
    postaviti na glavo révolutionner
    postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
    postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
    postaviti na mesto koga drugega remplacer
    postaviti na noge mettre sur pied
    postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
    postaviti na ogled montrer, exposer
    postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
    postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
    postaviti na vidno mesto mettre en vedette
    postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
    postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
    postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
    postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
    postaviti poševno pencher
    postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
    postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
    postaviti rok fixer un terme
    postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
    postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
    postaviti temelje asseoir les fondations
    postaviti tik ob coller contre
    postaviti v prejšnje stanje rétablir
    postaviti varuha nommer un tuteur
    postaviti vmes interposer
    postaviti vprašanje poser une question
    postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
    postaviti za načelo établir en principe
    pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
    pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
    postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
    postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
    postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
    postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
    postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
    postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
    postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
    postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
    postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
    (konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • postáviti poner; colocar ; (zgradbo) erigir; levantar ; (pogoj) poner ; (imenovati) nombrar

    postaviti za dediča instituir (por) heredero
    postaviti koga na laž desmentir a alg
    postaviti na tla poner en el suelo
    postaviti keglje armar los bolos
    postaviti rok fijar un plazo
    postaviti spomenik levantar un monumento
    postaviti vprašanje plantear una cuestión
    vse na glavo postaviti revolver todo, fam poner todo patas arriba
    postaviti ob zid (ustreliti) mandar al paredón, fusilar
    postaviti pred sodišče koga llevar a alg a los tribunales (ali al juzgado)
    postaviti se s čim hacer ostentación (ali gala) de a/c; lucir a/c
    postaviti se za koga interceder por alg, abogar por alg, defender a alg
    postaviti se komu po robu hacer frente a alg; enfrentarse a (ali con) alg; fam dar la cara a alg
    postaviti se na zadnje noge (konj) encabritarse
  • post-eā, adv. ixpt. post in adv.)

    1. potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: Ca., Plin., Suet., quas aliquando timuissent, hos p. armatos superarunt C., in exercitu Sullae et p. in M. Crassi fuerat C., brevi p., perbrevi p. Ci., p. aliquanto Ci., p. deinceps L., tum p. Gell., p. loci S. potem, quid p.? Kom., Ci. idr.; pogosto s komparativnim stavkom: postea vero, quam equitatus noster in conspectum venit C.

    2. metaf.
    a) na začetku stavka potem = vrh (mimo) tega: Pl.
    b) ob koncu vprašalnega stavka = na koncu, posledično, zato, zatorej, zaradi tega, zategadelj, izza tega: Ter. (Adelph. 660).
    c) za navajanje vrstnega reda, položaja: Plin.
  • póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

    dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
    bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
    smrtna póstelja deathbed
    póstelja divan sofa-bed
    poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
    rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
    viseča póstelja (mornarska) hammock
    póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
    zložljiva póstelja folding bed
    železna póstelja an iron bedstead
    otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
    Prokrustova póstelja Procrustean bed
    v póstelji in bed, abed
    ob, pri póstelji at the bedside
    bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
    soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
    ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
    biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
    že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
    biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
    leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
    ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
    ostati moram v póstelji I must stay in bed
    postlati pósteljo to make the bed
    postaviti pósteljo to put up a bedstead
    preobleči pósteljo to change the bedclothes
    spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
    spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
    vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
    vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
    pozno vstajati iz póstelje to get up late
    ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed
  • posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

    I. posterus 3

    1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

    2. subst.
    a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
    b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)).

    II. postumus 3

    1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

    2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
    a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
    b) pesn. = Postumius: O.

    III. posterior -ius

    1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
    a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
    b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

    2. metaf.
    a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
    b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci.

    IV. postrēmus 3

    1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
    a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
    b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

    2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.
  • postíti se jeûner, faire carême, observer le jeûne , (brez mesa) faire maigre

    postiti se ob petkih faire abstinence le vendredi
  • pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

    1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
    a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
    b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

    2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

    3. occ. kot jur. t.t.
    a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
    b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.
  • poškodb|a1 [ó] ženski spol (-e …) medicina, tehnika (okvara) der Schaden ( medicinaporodna Geburtsschaden, prehrambena Nährschaden, zaradi nesreče Unfallschaden, športna Sportschaden, tal Flurschaden, telesna Personenschaden, vročinska Hitzeschaden, tehnika stroja Maschinenschaden, zaradi visoke vode/poplave Hochwasserschaden, laka Lackschaden, zaradi rje Rostschaden, zaradi strele Blitzschaden, zaradi zmrzovanja Gefrierschaden); die Beschädigung (telesna ob opravljanju službe Dienstbeschädigung, vojna Kriegsbeschädigung), die Schädigung (trajna Dauerschädigung); (poškodovano mesto) die Schadstelle
  • póšta (urad) post office, (pisma itd.) post, mail; (dostava) delivery

    glavna póšta General Post Office, (krajšava: G.P.O.)
    ekspresna póšta express post; special delivery
    paketna póšta parcel post
    po póšti by post
    z navadno póšto by surface mail
    s prvo póšto by the first delivery
    z obratno póšto by return of post
    avionska (zračna) póšta airmail
    z današnjo póšto by today's post (ZDA mail)
    z isto póšto with the same post
    večerna póšta the night mail
    oddaj pismo na póšti! drop the letter in the post
    je kaj póšte zame? are there any letters for me?
    poslati paket po póšti to send a parcel by post
    póšta prihaja ob osmi uri the mail arrives at 8 a.m.
    póšta je pravkar prišla the post is just in, the post has just come
    opraviti póšto to dispatch the mail
    odgovoriti z obratno póšto to answer by return (of post)
    potovati s póšto zgodovina to travel post, to post
    pregledati póšto to go through one's letters, to open one's letters
  • pot1 [pɔt] samostalnik
    lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
    tehnično talilni lonec, topilnik
    pogovorno pehar denarja
    šport, pogovorno pokal, nagrada
    pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
    sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
    pogovorno "visoka živina"

    ink pot črnilnik
    tea pot čajnik
    chamber pot nočna posoda
    sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
    sleng a pot of money na kupe denarja
    the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
    to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
    sleng to go to pot propasti, iti k vragu
    to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
    sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
    to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
    to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
    sleng to take a pot at streljati na koga
    a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
    pots and pans kuhinjska posoda
  • pot1 [ó] ženski spol (-i …)

    1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
    pot umika der Fluchtweg
    kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
    vozna pot (kolovoz) Fahrweg
    (pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
    pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
    del poti eine Wegstrecke
    obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
    razcep poti die Weggablung
    rob poti der Wegrand, Wegesrand
    smer poti die Wegrichtung
    poti množina Wege množina
    gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
    karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
    markiranje poti die Wegemarkierung
    mreža poti das Wegenetz

    2. (steza) der Pfad
    učna pot der Lehrpfad
    (gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

    3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

    4.
    pomorstvo morska pot der Seeweg
    plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
    (glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
    Severna morska pot die Nordpassage
    letalstvo zračna pot der Luftweg

    5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

    6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
    pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
    nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
    nadaljevanje poti die Weiterreise
    srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

    7.
    smer poti (ruta) die Route
    izbira (smeri) poti die Routenwahl
    opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

    8.
    službena pot die Dienstfahrt
    iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

    9.
    božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

    10.
    zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
    pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

    11. figurativno (metoda) der Weg
    edina možna pot der einzig gangbare Weg
    napačna pot der Irrweg

    12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
    pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
    življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

    13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
    po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
    iti po uradni poti den Behördenweg gehen

    14.
    utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

    15.
    figurativno trnova pot der Leidenspfad
    pot v Canosso der Kanossagang
    pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
    prava pot die rechte Bahn
    spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
    pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

    16. prosta pot:
    dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
    odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
    odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
    izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
    srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
    iti rakovo pot den Krebsgang gehen
    iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
    pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
    najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
    poznati pot wegkundig sein
    prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
    prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
    utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
    utreti si pot seinen Weg finden
    vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
    zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

    do poti bis zum Weg
    pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

    med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

    na pot auf den Weg
    dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
    iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
    pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
    speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
    spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
    za na pot für unterwegs
    branje za na pot die Reiselektüre

    na poti auf dem Weg, unterwegs
    na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
    na poti domov auf dem Heimweg
    biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
    biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
    biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
    biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

    ob poti am Wegesrand, am Wegrand

    od poti vom Weg
    oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

    po poti auf dem Weg
    po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
    po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
    po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
    po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
    po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
    iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
    po skrivnih poteh auf Schleichwegen

    s poti von unterwegs
    vtisi s poti Reiseeindrücke množina
    iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
    skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
    spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
    zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
    | ➞ → pota množina
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni