Franja

dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
davek na dobiček die Gewinnsteuer
dvig dobička die Gewinnentnahme
ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
imeti dobiček Gewinn machen
imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
obetati dobiček gewinnträchtig sein
prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
hlepenje po dobičku die Profitgier
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

dobíček profit; gain; (marža) margin

čisti dobíček clear (ali net) profit; net balance
izredni dobíček, višek dobíčka excess profit
mastni, veliki dobíčki substantial profits
vojni dobíček war profit
delitev dobíčka profit sharing
delež pri dobíčku share in the profits
prinesti dobíček to leave (ali to bring ali to yield) a profit
prodati z dobíčkom to sell at a profit
izkazati dobíček to show a profit
potegniti dobíček iz česa to make a profit on something
film je prinesel 100.000 dolarjev čistega dobíčka the film netted 100,000 dollars

dobíček (-čka) m

1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
prinašati dobiček essere redditizio
masten dobiček profitto enorme
prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
ekon. čisti dobiček guadagno netto
vojni dobiček profitti di guerra

2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na dobičku guadagnarci
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

dobi|ti (-m) dobivati bekommen (nazaj zurückbekommen, wiederbekommen, naknadno nachbekommen, zraven hinzubekommen); uradne dopise, ukor, pohvalo, blagoslov, predstavo: erhalten; (pogovorno tudi : kriegen, v določenih zvezah : erlangen)
dobiti kaj pri razdeljevanju: (etwas) abbekommen
ne dobiti ničesar nichts abbekommen
dobiti glasove pri glasovanjih: (Stimmen) auf sich vereinigen
dobiti jesti/ piti zu essen/ trinken bekommen
ugodnosti, olajšave ipd.: in den [Genuß] Genuss von … kommen
dobiti nagrado, priznanje ausgezeichnet werden mit
dobiti v dar geschenkt bekommen
dobiti vpogled v akte, dokumentacijo: Einsicht nehmen in
dobiti z zamenjavo ertauschen
dobiti s spraševanjem erfragen
dobiti koga doma antreffen
koga po telefonu: erreichen
dobiti igro das Spiel machen, gewinnen
figurativno dobiti zasluženo plačilo seinen Lohn bekommen
dobiti mlade Junge kriegen (tudi figurativno)
figurativno dobiti v roke/kremplje in die Finger bekommen
figurativno dobiti brco/čevelj einen Tritt bekommen
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
dobiti jo eine gescheuert bekommen, eine Ohrfeige bekommen
dobiti jo po glavi/nosu eins über den Schädel/Kopf bekommen, eine kalte Dusche bekommen, eins aufs Dach bekommen
dobiti jih Prügel beziehen, eine Tracht Prügel bekommen, Schläge bekommen/beziehen
dobiti jih po prstih (eins) auf die Finger bekommen
| ➞ → pogum, košarica, predstava itd.

dobíti (-ím) | dobívati (-am)

A) perf., imperf.

1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

dobroimétje (-a) n ekon. deposito;
dobroimetje pri banki deposito bancario

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

dòček m sprejem: prirediti kome srdačan doček; na -u kod gradskog načelnika na sprejemu pri mestnem županu

dodatno adverb zusätzlich, extra; nach- (naročiti nachbestellen, obarvati nachfärben, opremiti nachrüsten, polniti nachladen, kontrolirati nachkontrollieren, začiniti nachwürzen, obdelati nachbehandeln, zahtevati nachfordern); hinzu-, dazu- (zaslužiti hinzuverdienen, dazuverdienen, pridobiti hinzugewinnen, ➞ → pri glagolu)

dodélati (-am) | dodelávati (-am) perf., imperf.

1. finire, ultimare:
pren. lahko greš, pri nas si dodelal puoi andartene, con te non vogliamo più aver a che fare

2. rifinire

dohaja|ti (-m)

1. (iti v korak) mitkommen
ne dohajati nicht mitkommen (tega tempa bei diesem Tempo, diktata beim Diktat; pri pouku im Unterricht, v šoli in der Schule)
figurativno Schritt halten mit

2. (loviti korak) nachkommen

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

dokazovanj|e srednji spol (-a …) das Beweisverfahren; der Nachweis; (argumentiranje) die Beweisführung
pravo dokazovanje s pričami der Zeugenbeweis
pravo dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
circulus v dokazovanju der Zirkelbeweis
napaka pri dokazovanju der Beweisfehler
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

doler [-ue-] boleti; žal biti

me duele la cabeza glava me boli
no me duele el dinero denar mi je pri tem stranska stvar
dolerse de a. obžalovati kaj
dolerse de alg. pomilovati koga
se duele de la cabeza toži o glavobolu

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world