Franja

fōrmula f

1. pravo formula, predpisano besedilo:
formula di giuramento formula za prisego
assoluzione con formula piena, dubitativa popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov

2. fraza, formula:
formule di augurio voščila, voščilne fraze
rispettare rigorosamente le formule strogo se držati vljudnostnih obrazcev

3. formula, izhodišče, pravilo, načelo, geslo:
la formula di Mazzini: pensiero e azione Mazzinijevo geslo: misel in akcija

4. mat. formula, obrazec

5. kem. formula:
formula di struttura strukturna formula

6. sestava:
la formula di un nuovo sapone sestava novega mila

7. šport formula:
vetture di formula due vozila formule dve

formulírati (-am) perf., imperf. (izraziti, določiti) formulare:
formulirati predloge formulare le proposte

fors, abl. forte, f, kot apel. le v teh dveh oblikah, kot nom. propr. Fors, Fortis, f tudi v drugih sklonih (ferre)

1. slučaj, naključje, dogodek, usoda: Acc. et Luc. ap. Non., Pac. ap. Corn., Ter. idr. quod cuique fors offerebat Ci., sed haec ut f. tulerit Ci., sin vitam mihi f. ademerit Ci., f. obtulit N., H., T., f. imperii recuperandi L., quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit H., f. eadem Hebrum siccat H., si f. tulit O., f. dura, ignara O., f. regit cetera T., f. fuit, ut … locarentur Gell. naključje je naneslo. Pooseb. Fors Usoda, boginja usode: quidve ferat Fors, experiamur Enn., sit sane Fors domina campi Ci., dea Fors O.; aliteracija: Fors Fortuna Ter., L., O. = srečno naključje, dies Fortis Fortunae Varr., aedis Fortis Fortunae L., T.

2. adv. abl. forte po naključju, slučajno, prigodno: Pl., Ter. idr. in Tiburte forte cum adsedimus Ci., cum … Puteolos f. venissem Ci., forte temere Ci., L. na slepo srečo, quid est tandem, quod casu fieri aut forte fortuna (po srečni usodi) putemus? Ci., forte in duobus exercitibus erant trigemini fratres L., forte quadam an divinitus L., ibam f. viā sacrā H., illā forte die sacra portabant O., vel forte vel providentiā Vell., forte an quia audiverat T., seu dolo (namenoma) seu forte surrexerit T., forte casuque Plin. iun.; occ. (večinoma enklitično) za vezniki ne, si, nisi = morda, morebiti, nemara, mogoče: ne quid animae forte amittat Pl., ne quis forte … cursitet Ter., elaborandum est, ne forte ea contemnenda esse videantur Ci., vereor, ne quis forte vestrum miretur Ci., si forte est domi Pl., si forte desit pecunia Ci., si f. intellegitis Ci., si quis vestrum f. miratur Ci., sin id tardius forte fiet Ci.; toda si forte (sc. contingit ali continget) = ob dobri sreči, če je (bo) sreča mila, če ima srečo, če bo imel srečo: (imitatus) pauca quaedam verba et aliquem, si forte, motum Ci., hicine vir … usquam nisi in patria morietur aut, si forte, pro patria? Ci.; tudi za vprašalnim si: Hannibal Africam accesit, si f. Carthaginienses ad bellum inducere posset N. če bi morda mogel … , nisi forte ipse non vis Pl., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., nisi me propter benevolentiam fallebat Ci.; tako tudi za vprašalnico num: num forte … sit finitio Q.

3. elipt. nom. fors (kot vrinjeni stavek z zamolčanim pomožnikom) = morda, morebiti, mogoče: Ter., Lucr., Tert. idr. et fors aequatis cepissent praemia rostris V., cesserit Ausonio si fors victoria Turno V., nova Tartareo fors semina monstra Val. Fl.; pogosto fors et morda (morebiti) tudi: Stat., quos illi fors et poenas ob nostra reposcent effugia V., fors et debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H., fors et in hora hoc ipso eiecto carior alter erit Pr.; tako tudi fors etiam: fors etiam optatam dabitur contingere pellem Val. Fl.

forse

A) avv.

1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

2. približno:
saranno forse le cinque ura bo približno pet

3.
forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
non è forse vero? ali morda ni res?

B) m invar. dvom, negotovost:
essere, stare in forse biti v dvomih
metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
senza forse zagotovo:
arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje

fortificare v. tr. (pres. fortifico)

1. voj. utrditi

2. okrepiti:
l'esercizio fortifica le membra telovadba utrjuje ude

fortifier [-fje] verbe transitif utrditi; okrepiti, ojačiti

fortifier une ville utrditi mesto
ces exercices fortifient le corps te vaje krepijo telo

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

fōrza

A) f

1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila

3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred

B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter!

fōssa f

1. jarek, jama:
fossa di scolo odvodni jarek
fossa da letame gnojna jama
fossa settica septična jama, greznica
fossa di riparazione tehn. servisna jama
fossa dei serpenti pren. norišnica

2. jama, grob:
essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

3. geol. jarek:
fosse oceaniche oceanski jarki

4. anat. vdolbina

fossé [fose] masculin jarek; figuré prepad

fossé antichar protitankovski jarek
il y a un fossé entre nous zelo se razhajamo v mnenjih, naši odnosi niso dobri
le fossé s'élargit entre les partis prepad med strankami se širi
sauter le fossé (figuré) prestopiti Rubikon, napraviti kaj odločilnega

fossō -āre (-āvī) -ātum (intens. glag. fodere)

1. le kot subst. pt. pf. fossātum -ī, n jarek, rov: Pall., Veg.

2. bosti, prebosti: decretum fossari corpora telis Enn. ap. Varr.

fotografski spomin stalna zveza
(odličen spomin) ▸ fotografikus memóriaZa ljudi s fotografskim spominom je značilno, da za opazovanje dogodka, ki si ga želijo zapomniti, potrebujejo le nekaj trenutkov. ▸ A fotografikus memóriával rendelkező embereknek általában csak néhány pillanatra van szükségük ahhoz, hogy megfigyeljék az eseményt, amelyre emlékezni szeretnének.

fōtus, abl. -ū, m, večinoma le v abl. sg. in pl. (fovēre) ogrevanje, kopanje: Plin., Cael., Lact., Ambr., Amm.; metaf.: M., Prud.

fou, fol, folle [fu, fɔl] adjectif nor, blazen, brezumen, neumen; nespameten, nepremišljen; brezglav; ogromen; masculin norec, blaznež; tekač (pri šahu)

fou de colère besen od jeze
folle farine féminin paliska, s prahom pomešana moka v mlinu
un argent fou ogromno denarja
un succès fou velikanski uspeh
pensée féminin folle nora misel
tête féminin folle norec
aiguille féminin folle ponorel (pokvarjen) kazalec (pri uri, kompasu, ki ne kaže pravilno)
maison féminin de fous (figuré) norišnica
histoire féminin de fous nerazumljiva, fantastična zgodba
fou masculin furieux pobesnel norec
fou de cour dvorni norec
avoir un travail fou imeti dela čez glavo
devenir fou zblazneti
être fou de musique biti nor na glasbo
il y a un monde fou kar tare se ljudi
faire le fou noreti, uganjati norčije
folle graine ne périt point (proverbe) kopriva ne pozebe
bien fou qui s'oublie vsakdo je sebi najbližji
j'ai mis un temps fou à finir ce travail ogromno časa sem porabil, da sem končal to delo
à chaque fou sa marotte (proverbe) vsakdo ima svojo manijo

foudre [fudr] féminin

1. blisk, strela

2. masculin sod

comme la foudre, avec la rapidité de la foudre bliskovito
les foudres de l'Eglise izobčenje iz Cerkve
coup masculin de foudre strela, figuré ljubezen na prvi pogled
il a eu le coup de foudre to je bila zanj ljubezen na prvi pogled
la foudre éclate, tombe sur un arbre strela udari v drevo
il a été frappé par la foudre strela je udarila vanj
(masculin) un foudre de guerre, d'éloquence velik vojskovodja, velik govornik

foudroyer [-drwaje] verbe transitif ubiti s strelo; na mestu ubiti, uničiti; verbe intransitif metati strele

foudroyer quelqu'un du regard (figuré) meriti koga s sovražnim, uničujočim pogledom
que le ciel me foudroie strela naj me ubije
foudroyé, e zadet od strele

fouet [fwɛ] masculin bič; šiba; udarci

coup masculin de fouet udarec z bičem, figuré spodbuda; médecine nenadna ostra bolečina
fouet à battre stepalo za sneg (iz jajc)
de plein fouet navpično na črto odpora, naravnost
le vent arrivait de plein fouet sur la voile veter je prihajal naravnost v jadro
donner un coup de fouet oplaziti z bičem, figuré spodbuditi, razdražiti
faire claquer son fouet pokati z bičem

fouler [fule] verbe transitif mečkati, tlačiti, stiskati; pogaziti, valjati (sukno); obtolči (sadje med prevozom); médecine izviniti, spahniti

se fouler (populaire) garati, pretegniti se, utruditi se
fouler le raisin zmečkati (z nogami) grozdje
fouler le sol de sa patrie hoditi po domačih tleh
fouler aux pieds poteptati, pogaziti, figuré prezirljivo ravnati s kom
fouler le poignet izviti si zapestje
il a le pied foulé zvinil si je nogo
se fouler la rate imati zbadanje v boku; figuré preveč delati, garati
ne rien se fouler (populaire) ne se pretegniti
travailler sans se fouler ne se pretegniti pri delu

four [fur] masculin (krušna) peč; pečica (za pečenje); familier fiasko, neuspeh (zlasti književnega dela, gledališke igre ipd.)

petits fours pluriel čajno pecivo
four céramique keramična peč
four à charbon, à gaz, électrique pečna premog, na plin, na elektriko
four à chaux apnenica
four crématoire peč za sežiganje mrličev
four banal (vieilli) peč v posesti plemiškega gospoda, ki je za peko kruha od podložnikov dobival davek
faire un four (figuré) doživeti neuspeh, propasti
mettre au four, dans le four dati v peč (kruh)
il fait noir comme dans un four tema je kot v rogu
ouvrir (la bouche comme) un four široko odpreti usta