Franja

festuca f slamica
PREGOVORI: vedere la festuca nell'occhio altrui e non la trave nel proprio preg. biblijsko pezdir v očesu bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne

feu, e [fö] adjectif pokojni, rajni, umrli

feu ma tante, ma feue tante moja pokojna teta

feuillé [fœje] masculin, architecture listje

feuillé, e (a) listnat

feuilleté, e [fœjte] adjectif listnat

pâte féminin feuilletée listasto testo

feuillu, e [fœjü] adjectif listnat, poln listja; masculin listavec, listnato drevo

feutré, e [fœtre] adjectif klobučevinast; utišan, pridušen

pas masculin pluriel feutrés zelo tihi, brezšumni koraki

fiamma

A) f

1. plamen:
la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
fiamma ossidrica oksidirni plamen
fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
andare in fiamma vneti se
dare alle fiamma zažgati
mettere a fuoco e fiamme opustošiti
far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
condannare alle fiamme obsoditi na grmado

2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
la fiamma dell'amore plamen ljubezni
ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
diventare di fiamma zardeti

4. pl. našitki:
fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

5. voj. navt. trikotna signalna zastava

B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč

fiammata f (kratkotrajen) plamen (tudi pren.):
fare una fiammata di qcs. zažgati kaj
l'idillio è stata solo una fiammata idila je bila samo kratkotrajen plamen

fiancé, e [fjɑ̃se] adjectif zaročen; masculin zaročenec, ženin; féminin zaročenka, nevesta

fianco m (pl. -chi)

1. bok:
poco nei fianchi suh, mršav
tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
avere ai fianchi pren. imeti za petami
stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

2. šibka stran (tudi pren.):
è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

3. krilo:
il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
il fianco dell'esercito krilo vojske
fianco destr! voj. na desno!
fianco sinistr! voj. na levo!
di fianco s strani

4. pobočje:
i fianchi del monte pobočja hriba

ficelé, e [fisle] adjectif zvezan z vrvico; figuré, familier oblečen, urejen

mal ficelé slabo napravljen, oblečen

fichant, e [fišɑ̃, t] adjectif, (militaire)

tir masculin fichant skoraj navpično obstreljevanje (ovire); familier neprijeten, zoprn

fiché, e [fiše] adjectif, figuré vpisan v seznam osumljenih

fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben

bien fichu dobro narejen
nez masculin fichu smešen nos
un fichu caractère grd, odvraten značaj
mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
fichu comme quatre sous slabo oblečen
quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
santé féminin fichue uničeno zdravje
il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
être fichu de biti sposoben za
il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti

fidare

A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

1.
fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

2. upati si
PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa

fīdus¹ 3, adv. -ē (fīdere)

1. zvest, zanesljiv (o osebah): amici Ci., ea urbs est fidissimorum sociorum Ci., fidissima coniuge carere Ci., adiutorem se Bruto fidissimum praebuit Ci., rebus male fidus acerbis O. nezanesljiv; z dat.: servus domino fidissimus L., tu tantum fida sorori esse velis O., eos sibi fidiores Iust.; z objektnim gen.: regina tui fidissima V. tebi tako zvesta; enalaga: o fidam dexteram Antonii! Ci., f. pectora O., f. aures V. zvestega sluge, fidissima corpora O. zvestih, f. sententia O., f. oratio T. pošteno mišljen, fida canum custodia Ci. zvesta straža psov (= straža zvestih psov), f. inter eos amicitia N., hinc fida silentia sacris V. neprelomljiva molčečnost, f. responsa V., f. vis, dextra, manus Val. Fl.

2. metaf. (o stvareh) zanesljiv, varen: ensis, galea, litora V. nec ubi consisteret nec quid fidum respiceret habenti L. varnega kraja, kamor bi se mogel umakniti, validus et f. pons T., oppidum … fidissimum adpulsu T. varno pristanišče, speculationes Amm., obices Sil.; z dat.: statio male fida carinis V. za ladje nevaren pristan, nox arcanis fidissima O. najzvestejša ohranjevalka (čuvajka), Libanus f. nivibus T. ki se na njem drži sneg, z večnim snegom, fluvius pediti f. Sil., Cynosura fidissima nautis Sil.

fieffé, e [fjɛfe] adjectif, péjoratif popoln, kapitalen

un fieffé menteur kapitalen lažnivec
un fieffé ivrogne pijandura

fiēle m

1. med. žolč

2. pren. grenkoba, sovraštvo, mržnja, žolč:
parole di fiele grenke besede
intingere la penna nel fiele žolčno, zlobno pisati
non aver fiele, essere senza fiele ne gojiti sovraštva
masticar fiele e sputar dolce v srcu nositi žolč, na ustih pa med

fiēra¹ f

1. sejem:
roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov

2. (vele)sejem:
la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
fiera campionaria vzorčni sejem

3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate?

fiérot, e [fjero, ɔt] smešno, bedasto nadut in ošaben; masculin domišljavec, nadutež