Franja

zavestno prislov
1. (namerno) ▸ tudatosanSovražim ljudi, ki zavestno lažejo o velikih in pomembnih stvareh. ▸ Utálom azokat az embereket, akik nagy és fontos dolgokról tudatosan hazudnak.
Sopomenke: namenoma

2. (z zavedanjem; po lastni volji) ▸ tudatosanMed premori oziroma oddihom od delovnih obveznosti zavestno globlje dihajmo. ▸ A szünetekben, illetve a munka közben tartott pihenő alatt tudatosan lélegezzünk mélyebben!
Druge pa nočejo biti omamljene, ker so rade med porodom zavestno prisotne. ▸ Van azonban olyan, aki nem akarja, hogy elkábítsák, a szülés közben szeretnének tudatosan jelen lenni.

zavezniški pridevnik
1. (o vojaškem sodelovanju) ▸ szövetségesZdaj je general in vrhovni poveljnik Natovih zavezniških sil v Belgiji. ▸ Jelenleg tábornok és a NATO szövetséges erőinek legfőbb parancsnoka Belgiumban.
Ob okvari zavezniška letala lahko tudi pristanejo na naših letališčih. ▸ Meghibásodás esetén a szövetséges repülőgépek le is szállhatnak a repülőtereinken.

2. v zgodovinskem kontekstu (o skupini držav v 2. svetovni vojni) ▸ szövetségesSpomladi 1940 se je 400.000 vojakov, pripadnikov zavezniških sil znašlo v obroču nemške vojske. ▸ 1940 tavaszán 400.000 szövetséges katona került a német hadsereg gyűrűjébe.

3. (o podpori ali sodelovanju) ▸ szövetségi
Stavi na zavezniški duh stranke in želi tudi povezovanja z levosredinskimi strankami pred prihodnjimi volitvami. ▸ A párt szövetségi szellemére épít, és a következő választások előtt a balközép pártokkal is szövetséget szeretne kötni.
Čezatlantski odnosi v svojem temelju niso več zavezniški, po vsebini in formi so postali partnerski. ▸ A transzatlanti kapcsolatok alapvetően már nem szövetségiek, hanem tartalmi és formai értelemben partnerséggé váltak.

zavíjanje (v trgovini) enveloppement moški spol , emballage moški spol ; (oči) roulement moški spol ; (volčje, pasje, vetra) hurlement moški spol

zavijanje po trebuhu maux moški spol množine de ventre

zavíjanje (v trgovini) embalaje m ; (vozila letala) virada f ; viraje m ; (vetra) bramido m ; (pasje, volčje) aullido m

zavijanje po želodcu dolor m de vientre

zavija|ti⁵ (-m) pri govorjenju: einen Einschlag haben
zavijati po saško/švabsko sächseln/schwäbeln

zavíjati (v trgovini) envelopper, emballer, enrouler ; (volk, veter) hurler ; (oči) rouler ; (besede) donner un faux sens, mal interpréter (ali défavorablement)

zavija me po trebuhu j'ai mal au ventre
zavijati se v s'envelopper dans, (v plašč) s'emmitoufler dans

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zavíjati (v trgovini) embalar ; (avto, letalo) hacer un viraje

zavijati oči poner los ojos en blanco
zavija me po želodcu tengo malestar de estómago

zavládati (-am) perf.

1. essere a capo (di un Paese); dominare, esercitare il dominio su; regnare, succedere sul trono:
zavladati nad zasedenimi pokrajinami esercitare il dominio sui territori occupati
po kraljevi smrti je zavladal sin alla morte del re gli succedette il figlio

2. sopravvenire, farsi; avere il sopravvento:
zavladala je smrtna tišina si fece un silenzio di tomba
v knjževnosti je zavladal ekspresionizem in letteratura l'espressionismo ebbe il sopravvento

zavréti¹ (-vrèm) perf.

1. bollire, far bollire:
zavreti mleko bollire il latte

2. intr. bollire, ribollire:
čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse

3. sgorgare:
iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita

4. pren. riversarsi (di gente):
iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala

5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa

6. pren. agitarsi; ribollire:
v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene

zavrgljív (-a -o) adj. trg.
(po uporabi) zavrgljiva embalaža imballaggio usa e getta

zavrnit|ev ženski spol (-ve …) ponudbe, darila, povabila, stališča: die Ablehnung; prošnje, zahteve: die Ausschlagung; prošnje, zahteve, predloga: die Zurückweisung, pravo die Verwerfung; (negativen odgovor) na prošnjo: die Abfuhr, na povabilo: die Absage; da bi kaj storil: die Weigerung, die Verweigerung (plačila/izpolnitve obveznosti Leistungsverweigerung, prevzema Annahmeverweigerung, zahteve po pravni odločitvi Rechtsverweigerung)
pravo zavrnitev tožbe die Klageabweisung
v primeru odklanjanja zavrnitve im Verweigerungsfall

završáti (-ím) perf.

1. stormire; sussurrare; frusciare

2. passare frusciando

3. scatenarsi (di tempesta)

4. agitarsi:
množica je završala la massa si agitò
po mestu je završalo, da se bliža potres in città si sparse la voce dell'imminenza di un terremoto

zavrtéti (-ím)

A) perf. ➞ vrteti

1. girare, far girare; roteare, ruotare:
voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
zavrteti film proiettare una pellicola
zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

1. girare, fare giravolte

2. volteggiare; rotolare:
list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

3. piroettare; saltare di qua e di là:
gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

5. pren. (zaplesati) ballare

zazíbati (-am) | zazibávati (-am)

A) perf., imperf. cullare, dondolare:
zazibati zibelko dondolare la culla
prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje il tepore lo cullò, lo addormentò in dolci sogni

B) zazíbati se (-am se) | zazibávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. dondolare, cullarsi; barcollare:
klasje se je zazibalo v vetru le spighe dondolarono al vento
zazibati se po sobi andare per la stanza barcollando

2. pren. sprofondare:
zazibati se v lepe sanje sprofondare in dolci sogni

zazvenéti (-ím) perf.

1. suonare, risuonare:
glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala

2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche

3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione

4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa

zažéjati (-am) perf. provar sete, aver sete:
po jedi ga je zažejalo dopo aver mangiato, ebbe sete

zažgan (-a, -o) verbrannt, (ožgan) versengt
duh po zažganem der Brandgeruch

zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
zažgati ogenj accendere il fuoco

2. incendiare; bruciare:
zažgati hišo incendiare la casa
sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

3. gastr. (prismoditi) bruciare:
zažgati pečenko bruciare l'arrosto

4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
zažigati upor incitare alla ribellione
zažigati smeh suscitare il riso
žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta

zbohôtiti se (-im se) perf. refl. crescere rigoglioso;
po pobočju se je zbohotil teloh il pendio era tappezzato di ellebori
pren. zbohotila se je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza