Franja

sénčiti (-im)

A) imperf.

1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine

2. um. ombreggiare, sfumare

3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre

B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra

sensationnel, le [sɑ̃sasjɔnɛl] adjectif zbujajoč velik vtis, senzacionalen; nenavaden, izreden

ce film n'a rien de sensationnel ta film ni nič posebnega
nouvelle féminin sensationnelle senzacionalna novica
à l'affût du sensationnel na preži, na lovu za senzacijami

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

ser* biti

es lo que quiero to ravno hočem
eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
es según kot se vzame
es a saber, es decir namreč
es que... stvar je ta, da ...
sea como fuere naj bo, kot hoče
no puede ser je nemogoče
esto no es vivir to ni nobeno življenje
él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
catedrático que fué bivši profesor
es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
¡es así! tako je!
¡que si lo es! mislim da!
soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
no es de mi incumbencia to se me ne tiče
¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
es de desear želeti je
es de pensar treba je dobro premisliti
el balance es de... saldo znaša
¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
no es para comerlo ni užitno
no era para menos in je tudi bilo tako
si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
a no ser así sicer, drugače
a no ser que v kolikor ne
un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
haga V. lo que sea napravite, kar hočete
érase un rey bil je nekoč kralj
serse (pop) biti, postati
sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

sérieux, euse [serjö, z] adjectif resen; zanesljiv; odkrit; resničen; pomemben, važen; masculin resnost, resno zadržanje; théâtre resna vloga

je suis sérieux ne šalim se, resno mislim
c'est du sérieux to ni nobena šala
ce n'est pas sérieux! to je šala!
alors, c'est sérieux, vous partez? no, zares odhajate?
garder, tenir son sérieux ostati resen
manquer de sérieux biti premalo resen
se prendre au sérieux preveliko važnost pripisovati svojim besedam ali dejanjem
prendre quelque chose au sérieux resno kaj vzeti
sérieux comme un papa (familier) zelo, strašno resen
maladie féminin sérieuse resna, nevarna bolezen
renseignement masculin sérieux zanesljiva informacija

serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
prestation féminin de serment položitev prisege
(familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
serment politique obljuba zvestobe oblasti
serment judiciaire prisega pred sodiščem
faux serment kriva prisega
affirmer par serment potrditi s prisego
déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
je vous en fais le serment prisegam vam to
se lier par un serment zavezati se s prisego
prêter serment priseči
témoigner sous serment pričati pod prisego

Sertōrius 3 Sertórij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je Q. Sertorius Kvint Sertorij iz Nurzije, Marijev pristaš, izvrsten vojskovodja, ki je po Sulovi zmagi pobegnil v Hispanijo, kjer se je dolgo uspešno vojskoval, dokler ga ni l. 72 umoril Perperna: CI., S. FR., L. EPIT., VELL. Od tod adj. Sertōriānus 3 Sertórijev, sertorijánski: duces, milites, tempora CI., bellum CI. vojna s Sertorijem, arma SEN. PH.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sétev (-tve) f semina, knjiž. seminagione:
setev in žetev la semina e la falciatura
jesenka, spomladanska setev semina autunnale, primaverile
ročna setev semina a spaglio, alla volare
setev v vrste semina in file
strojna setev semina meccanica
PREGOVORI:
brez setve ni žetve chi non semina non raccoglie
kakršna setev, takšna žetev quale la semenza, tale la messe

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

seul, e [sœl] adjectif sam; osamel; edini; samó, le

un, e seul(e) en(a) sam(a)
seul à seul med štirimi očmi
comme un seul homme kot en (sam) mož
d'une seule pièce iz enega (samega) kosa, enodelen
elle n'a pas une seule amie niti ene prijateljice nima
dans le seul but de lui plaire z edinim ciljem, namenom, da bi ji (mu) ugajal
cela va tout seul to gre (kar) samo od sebe, ni nobenih težav
je ne l'ai vu qu'une seule fois samo enkrat sem ga videl
être tout seul dans le monde biti čisto sam na svetu (brez družine, brez prijateljev)
ils se sont trouvés seuls à seuls znašla sta se med štirimi očmi
seul le hasard peut nous sauver samo slučaj nas lahko reši
vous seul- êtes capable de le faire obéir samo vi ste sposobni, da ga pripravite do pokorščine

sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!

sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)

A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba

B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata

shadow¹ [šǽdou] samostalnik
senca (določene oblike)
množina mrak, tema
figurativno varstvo, zaščita
figurativno imitacija, kopija, posnemanje
figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
the shadow of a shade lažni videz
under the shadow of the throne pod zaščito prestola
shadow factory lažna tovarna
to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
to catch at shadows loviti fantome
there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
to pursue a shadow zasledovati senco
to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak

shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
a shaky hand tresoča se roka
he is shaky in French on je šibak v francoščini
shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv

shame² [šéim] prehodni glagol
spraviti v sramoto, osramotiti; nakopati, napraviti sramoto (komu)
figurativno zasenčiti, prekositi

to shame the devil povedati resnico
neprehodni glagol
arhaično, narečno sramovati se

he shamed not to say ni ga bilo sram reči

shave² [šéiv] samostalnik
britje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje
britanska angleščina sleparija, trik
ameriško oderuške obresti
tehnično skobljenje; strgalo

by a shave za las
a clean shave pogovorno čista goljufija
shave hook tehnično strgulja, strgača
to have a shave dati se obriti, (o)briti se
I had a close (near) shave figurativno za las sem ušel (nesreči)
it was a close shave malo (za las) je manjkalo (da ni prišlo do nesreče)
I want a shave želim britje (se briti)
a good lather is half the shave figurativno dober začetek je polovica opravljenega dela

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

shine^*2 [šáin]

1. neprehodni glagol
sijati, svetiti (upon na)
blesteti, svetiti se, izsevati, žareti (out, forth)
jasno se kazati; briljirati, izkazati se, odlikovati se

2. prehodni glagol
osvetljevati, (o)čistiti (da se sveti), (na)loščiti

shining faces sijoči, žareči obrazi
to shine shoes čistiti, loščiti čevlje
he did not shine in society ni blestel v družbi
to shine with gratitude sijati od hvaležnosti