Franja

streméti to strive (za for, after), to aspire (po to); to aim (at)

streméti po miru to aspire to peace
streméti za uspehom to strive for success
previsoko streméti to aim too high
vsi naši napori stremé k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

strive^* [stráiv] neprehodni glagol
prizadevati si, truditi se, težiti (after k)
tekmovati (with z)
boriti se (for za)
ogorčeno se biti, upirati (against čemu)
prepirati se, pričkati se

to strive against fate boriti se proti usodi
to strive against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to strive for success truditi se za uspeh
he strove to get there first trudil se je, da bi prvi prispel tja

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

studiōsus 3, adv. -ē (studium)

1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.

2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.

3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.

stuffing [stʌ́fiŋ] samostalnik
polnjenje; polnilo, material za tapeciranje; nadev

to knock the stuffing out of s.o. premikastiti koga, figurativno napraviti koga neškodljivega, privesti koga k pameti

stürzen (strmo) pasti, strmoglaviti, zgrmeti; Fels: padati; transitiv pehati, pahniti; ein Glas, einen Pudding: prekucniti, prevrniti; ein Tau: [Schiffahrt] Schifffahrt pretakniti; stürzen über povezniti na; sich stürzen vreči se, skočiti; (rennen, eilen) planiti (aus iz, zu k, in v) ; (angreifen, stürmen) sich stürzen auf planiti nad; sich zu Tode stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich in die Fluten stürzen skočiti v vodo/v valove; sich in Unkosten stürzen vreči se v stroške; sich in Schulden stürzen zadolžiti se; jemanden ins Unglück stürzen spraviti v nesrečo (koga); Nicht stürzen! Ne prevračaj!

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

stvár chose ženski spol ; (predmet) objet moški spol ; (zadeva) affaire ženski spol , cause ženski spol , cas moški spol ; (stvaritev) créature ženski spol

stvari (predmeti) affaires, effets moški spol množine; (obleka) vêtements moški spol množine; (prtljaga) bagages moški spol množine
nedognana stvar question ouverte (ali indécise, pendante, en suspens)
stvar okusa affaire (ali question) de goût
postranska stvar chose secondaire (ali de moindre importance), accessoire moški spol, à-côté moški spol, bagatelle ženski spol
pravdna stvar affaire judiciaire
sporna stvar objet litigieux (ali en litige, du litige), procès moški spol
stvar vesti affaire de conscience
zastavljena stvar gage moški spol
k strvari! à la question!, au fait!
boriti se za dobro (pravično) stvar lutter pour une bonne (juste) cause
denar je postranska stvar l'argent ne joue aucun rôle
to je druga stvar c'est autre chose, c'est une autre affaire, c'est différent
to ni moja stvar ce n'est pas mon affaire
preiti k stvari (en) venir au fait
vrnimo se k stvari! familiarno revenons à nos moutons!
to je stvar zase c'est une chose à part
stvar stoji slabo (figurativno) l'affaire va mal

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

suādeō -ere, suāsī, suāsum (sor. s suāvis, gl. to besedo) pravzaprav „komu kaj predstaviti (predstavljati) kot všečno”, „komu kaj priljubljati”; od tod

I. intr. svetovati, prigovarjati, prepričevati

1. abs.: numquam destitit instare, suadere, orare Ter., neque iubeo neque veto neque suadeo Pl., non iubeo, sed, si me consulis, suadeo Ci., amicorum bene suadentium auctoritas Ci., in suadendo et dissuadendo Q.; occ. (o rečeh) (z)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati): suadet enim vesana fames V., suadente autumno Lucr., suadente pavore Sil., suadentibus annis Plin. iun., verba suadentia Stat.

2. z dat. personae: an C. Trebonio ego persuasi? cui ne suadere quidem ausus essem Ci. —

II. trans.

1. svetovati, prigovarjati, prepričevati
a) z acc. rei (na)svetovati, priporočati kaj, prigovoriti (prigovarjati) k čemu, nagovoriti (nagovarjati) k čemu, pregovoriti (pregovarjati) o čem, prepričati (prepričevati) v kaj: Vell., Suet. idr., quod suasit, dissuadet Pl., suadere legem Ci., L., rogationem Ci., pacem Ci. ep., nullum nefas O., digitoque silentia suadet O., quando maritandum principem cuncti suaderent T. ker vsi priporočajo vladarjevo (o)ženitev (po drugih je maritandum principem (sc. esse) sklad ACI); lahko tudi: praesidibus onerandas tributo provincias suadentibus Suet.; v pass. brezos.: minus placet, magis quod suadetur Pl.; subst. suāsum -ī, n prigovarjajoča, pregovarjajoča beseda: quia suasum impune quid neglegat, [nequa]quam iussum Tert., serpentis suasa loquentis accepi Tert.
b) z acc. personae (na)svetovati komu, dati (dajati) komu nasvet, (prigovoriti) prigovarjati komu, prepričati (prepričevati) koga: rogare, suadere, accusare regem Ci., uxorem eius tacite suasi ac denique persuasi Ap., tu es, quae eum suasisti Tert.; v pass.: probe suasus et confirmatus animi amator Ap. dobro priporočen.
c) z acc. rei in dat. personae (na)svetovati komu kaj, priporočiti (priporočati) komu kaj, pregovoriti (pregovarjati) koga k čemu, v kaj, prigovoriti (prigovarjati) komu kaj: multa multis saepe suasit perperam Pl., quibus temporibus aliquid Pompeio suasi Ci., quod ipse tibi suaseris Ci. ep., non haec tibi litora suasit Delius V., parsimoniam omnibus suadere Iust.
d) s finalnim stavkom: Q., Vell., Front. idr., istud facias ipse, quod faciamus nobis suades Pl., se suadere, Pharnabazo id negotii daret N., suadeo cenemus Petr., ut decumbamus suadebo Pl., suadebit tibi, ut discedas Ci., suadent, uti seque et oppidum tradat S., huic ille suasit, ne se moveret N., suadere … Prisco, ne supra principem scanderet T.
e) z inf.: Cu., mori, suadere alicui in gestu discendo histrionum more elaborare Ci., celerare fugam patriāque excedere suadet V., petere Aoniae suadebant tuta sorores otia O., suaserim et antiquos legere … et novos Q., suadet Tiridati precibus Caesarem aggredi T.
f) z ACI: Iuturnam misero … succurrere fratri suasi V. svetovala sem Juturni, naj pride na pomoč … ; occ. (o stvareh) k čemu (na)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, (po)gnati, nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati): suadentque cadentia sidera somnos V., tantum religio potuit suadere malorum Lucr., assiduus timor omnia experiri suadet Sen. ph., hinc tibi … saepes … saepe levi somnum suadebit inire susurro V., nunc me pietas matris potius commodum suadet sequi Ter., tua me virtus quemvis efferre laborem suadet L., quis metus aut hos aut hos arma sequi ferrumque lacessere suasit? V., ingenium, cui nulla malum sententia suadet ut faceret facinus Enn.

2. pregovoriti (pregovarjati), prepričati (prepričevati) (redko = persuadeo) z ACI: Aus. idr., nisi multorum praeceptis multisque litteris mihi ab adulescentia suasissem nihil esse in vita magno opere expetendum nisi laudem atque honestatem Ci., suadebant amici … nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci., ut te suadeant meos explorare vultus Ap.; v pass.: Megadorus a sorore suasus ducere uxorem Pl., sororum pernicioso consilio suasa Ap., immortalitatem habere confiditis paucorum asseverationibus suasi Arn.

3. posvetovati se o čem, glede česa: suasuris de pace, bello, copiis Q. Od tod adv. pt. pr. suādenter pregovarjajoč(e): ut loquamur suadenter in litibus Arn.

Opomba: Suādent (trizložno): Lucr.

suasive, suasory [swéisiv, -səri] pridevnik (suasively prislov)
prepričevalen; ki prigovarja (to k, za)
prepričuje (of o)

sub (iz stlat. sup (prim. sup-īnus); indoev. osnovna obl. je úpo, razširjena úpero; prim. skr. úpam semkaj k, pri, na, upári zgoraj, nad, úparaḥ spodnji, upamáḥ najvišji, gr. ὑπό spodaj, pod, ὑπέρ čez, nad, ὑπέρα zgornja [vodilna] vrv pri jadrnici, ὕπατος najvišji, umbr. sub = lat. sub, super = lat. super, subra = lat. suprā, superne = lat. super, somo (acc. sg.) = lat. summum, sumo (abl. sg.) = lat. summo, sumtu = lat. sūmitō, sutentu = lat. subtenditō, subahtu = dēpōnitō, suprusese = lat. *suprōversus, osk. supruis = lat. sūperis, lat. subter, subtus, super, superus, superāre, suprā, supremus, summus [iz *sup-mo-s, *sub-mus], got. uf pod [v zloženkah = nem. auf], ufarō = stvnem. ubur, ubir = nem. über, obaro = nem. oberer. Obl. sup stoji v zloženkah pred p: sup-pār, sup-petō, sup-pleō, sup-plico; obl. sub pred soglasniki: sub-actiō, sub-auscultō, sub-eō, sub-igō, sub-ōrnō, sub-urbānus, pred aspirato h in pred soglasniki b, d, l, n, s, v, včasih tudi pred m in r, sicer se priliči naslednjemu soglasniku: suc-cēdō, suc-cēnseō, suf-ficiō, sug-gerō, sum-mittō [poleg sub-mittō], sur-ripiō [poleg sub-ripiō]; pred sp se sub skrajša v su: su-spiciō, su-spīrō. Razširjena obl. subs [prim. abs: ab] preide v sus: sus-cēnseō, sus-citō, sus-pendō, sus-tineō; sūmō [iz *subs-emō]; sus-que deque fero = aequo animo fero)

A. adv. Iz prvotnega pomena „od spodaj sem”, „od spodaj k … ”, „tja, k … ” se je razvil v sestavah pomen

1. spodaj, pod(-), dol(i), na tla: subdo, subedo, subiaceo, subluo, succido, succumbo, submergo; subalaris, sublica.

2. (pri glag. premikanja) od spodaj navzgor, vz-: subeo, sublatus, sublevo, succingo, suspicio.

3. do-, pri-, za- kaj, za: succresco, subiungo, subsequor; subinde, suboles; occ. na pomoč: succurro, subvenio.

4. nekoliko, malo, precej (posebej pri adj. in adv.): subabsurdus, subagrestis, subamārus, subdifficilis, subiratus, sublustris, subridicule, subrusticus, subalbus belkast, subniger črnkast, subcrispus; subaccuso.

5. skrivaj, neopaženo: subausculto, subduco, suffugio. —

B. praep. z acc.

I. krajevno

1. pri glag. premikanja na vprašanje kam?
a) pod (z acc.): omnes subdam sub solum Pl., Ditem patrem ferunt … subito … penetrasse sub terras Ci., cum tota se luna sub orbem solis subiecisset Ci., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N., aliquem sub iugum mittere C., S.; pesn.: Hesperiam sub iuga mittere V., ibis sub furcam H., nec variis obsita frondibus sub divum (na svetlo) rapiam H., magna mei sub terras ibit imago V., profuit … cava sub tenerum scamna dedisse pedem O.; metaf.: quae … sub sensum cadere non possunt Ci., kar je čutom nezaznavno, česar čuti ne morejo zaznati, sub iudicium sapientis et dilectum cadunt Ci., sub oculos cadere Ci. ali venire Sen. ph., geminae … columbae ipsa sub ora viri caelo venere V. sta se prikazala očem … , sub idem nomen cadunt Q.; o podreditvi, pokoritvi, podvržbi: urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., aliquem sub praeconem subicere Ci. (gl. praecō), Galliam sub populi Romani imperium redigere C., cum incolas eius insulae sub potestatem redigere velles Atheniensium N., barbaros sub ius dicionemque redigere L., totam Italiam sub se redigere Fl., id vos sub legis superbissummae vincula conicitis L., finitumos armis … sub imperium suom coegere S., sub legum et iudiciorum potestatem cadere Ci. biti podvržen oblasti … , sub unum fortunae ictum cadere Cu.; pesn.: totum sub leges mitteret orbem V. zakonom (oblasti) podvreči.
b) occ. α) kvišku pod, v bližino (česa višjega, štrlečega, molečega), blizu do, (tja) do, (tja) pod: turris sub astra educta V., lucem sub nubila iactant V., milites … sub montem … succedunt C. do vznožja gore, sub aciem succedere C., sub Romana moenia bellum transferre L., missi sunt sub muros L., sub ipsa moenia progressi sunt T., sub orientem secutus Armenios Fl., illum … mediam ferit ense sub alvum O.; metaf.: sub manus succedere Pl. priti pod roke, hoc succedit sub manus negotium Pl. mi ravno pride prav, sub manum Scipioni in castra submittere Auct. b. Afr., celerius ac sub manum adnuntiari Suet. pod roko = v kratkem, sub ictum venire L. na streljaj. L. β) (za zaznamovanje razsežnosti ob čem višjem, molečem) blizu ob čem, nedaleč (ne daleč) od česa, ob čem, pri čem: Enn. ap Prisc., Venusinus arat finem sub utrumque colonus H. ob oboji (tj. ob apulijski in lukanijski) meji, fessique sub ipsam finem adventabant V. so se bližali zastavljenemu (določenemu) cilju, sub ipsum enim oppidi murum magnus fons aquae prorumpebat Hirt., Iudaei sub ipsos muros struxere aciem T.

2. pri glag. mirovanja pod (z orodnikom): quidquid … sub Noton et Borean hominum sumus Lucan. —

II. časovno pod (z acc.), ob, proti, malo pred, prav pred čim: sub lucem C., V. ali sub ortum ferme lucis L. ali sub lucis exortum Cu. proti svitu, proti jutru, sub vesperum C. ali sub vesperam Cu. pod večer, sub noctem C., V., H., Cu. sub dies festos Ci. ep., sub ipsum certaminis diem, sub finem certaminis L., sub tempus (sc. comitiorum), sub idem tempus L., sub tempus edendi H., bello, quod fuit sub recentem Romanam pacem, sub adventum praetoris L., sub ipsum tanti discriminis casum Cu., sub horam pugnae Suet.; pesn.: primi sub lumina solis et ortum V. proti svitu in sončnemu vzhodu, sub obscurum noctis (= sub obscuram noctem), prima vel autumni sub frigora, sub extremum brumae … imbrem, sub casum hiemis V., sub galli cantum H. preden petelin k dnevu (za)poje; occ. takoj za čim, koj za čim, precej po čem: sub eas (sc. litteras) statim recitatae sunt tuae Ci. ep., sub hanc vocem ali sub haec dicta L. na te besede, affertur … murena … Sub hoc herus … inquit H. ali ille sub haec (sc. dixit) V. nato. —

C. praep. z abl.

I. krajevno

1. pri glag. mirovanja na vprašanje kje?
a) pod (čim ali kom): sub vestimentis secum habebant retia Pl., qui sub terra semper habitavissent Ci., lacum fecerunt sub terra N., sub aqua C., sub pellibus hiemare C., sub pellibus contineri C. ali haberi L., sub divo interire N. ali sub divo moreris ali vitamque sub divo agat H. ali manet sub Iove frigido venator H. pod (mrzlim) milim nebom, sub vite iacēre V. ali bibere H. pod trto, pod trtno streho, sub templo V. ali sub antro, sub domo H. pod svetiščno, dúpljino, palačno streho = v svetišču, duplji, palači; tako tudi sub umbra H., O. v senci, silvis inventa sub altis O. v … gozdovih, tota sub exiguo flumine nostra mora est Pr., vidimus obscuris primam sub vallibus urbem V. v globine temnih dolin = iz globine temnih dolin, servans sub pectore volnus V. ali curam sub corde premebat V. v glob(oč)ini prsi, srca; sub ipsis labris Arn. Pogosto metaf.: saepe est etiam sub palliolo sordido sapientia Caecil. ap. Ci., sub signis ducam legiones meas Pl., sub armis vitam cernere Enn. ap. Varr. ali habere legiones Ci. ali moratus C. ali manere V. ali sedet circum castella sub armis V. pod orožjem, v orožju, oborožen(a), sub acie V. sredi boja, hanc (sc. legionem) sub sarcinis adoriri C. o(b)tovorjeno, sub onere confligere C., sub corona vendere, vēnīre, venundari ali sub hasta vendere ali sub praecone vēnīre (gl. corona, hasta, praecō), sub manu esse Plancus in Ci. ep. biti pri roki, sub manu, quod aiunt, nascatur Sen. ph., sub oculis (alicuius) Ci., Iust. pod očmi = pred očmi, omniaque sub oculis erant L. in vse je bilo pred očmi (vidno); o podrejenosti, podložnosti: Ter. idr., sub illorum dicione atque imperio esse C., cuius sub imperio phalanx erat Macedonum L., Graecos sub sua retinere potestate N., sub legibus vivere L., sub regno esse Ci., H., sub rege C., H., V., sub regibus Cu., sub Iugurtha S., claro sub Iasone O., tirones sub patribus duris H. še pod oblastjo strogih očetov, saevo te sub custode tenebo H., sub domina meretrice H., sub nutrice H. pod varstvom (nadzorstvom) dojilje (dojke), sub Hannibale magistro belli L., sub te magistro V. pod tvojim izvrstnim vodstvom, adhuc sub iudice lis est H. stvar je še v sodnikovih rokah, je še pod sodbo = še ni rešena (dognana, končana), sub iniquo iudice O., quorum (sc. deorum) semper sub numine Troia est V.; (naznanjajoč spremljajoče okoliščine, ob katerih se kaj godi) pod (čim), ob (čem), s (čim): sub verbere V. pod bičem, exhalantem sub acerbo vulnere vitam deploravit O., sub frigido sudore mori Cels., quem Pelasgi falsa sub proditione … demisere Neci V. pod krivo obdolžbo izdajstva = zaradi krive obdolžbe izdajstva, sub hoc sacramento L., sub condicionibus iis de pace agere L., sub condicione, ut … Ph., Suet., sub hac condicione, ut … Eutr. (klas. stoji condicio v tem pomenu v samem abl.), sub lege, sub poena mortis ali servitutis Suet., sub exceptione, si … Suet., sub hoc metu villicus erit in officio Col., sub pacto abolitionis dominationem deposuerat Q., triduum senatus sub exemplo patientiae tuae sedit Plin. iun., quo excusatius sub exemplo acciperentur T.; occ. (metaf.) pod (čim) (skrit), za (čim): sub illo nomine aureo (= Chrysogono) tota societas latuit Ci., sub alieno scelere delituit Ci., sub honesto patrum aut plebis nomine dominationes affectabant S. fr., Bacchi sub nomine Iuno risit O., sub eius nomine Vell., sub nomine meo duo libri ferebantur Q., vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph., multa vana sub nomine celebri vulgabantur T., sub exspectatione successorum rapinis studebant Col.; toda (pesn.): ager Umbreni sub nomine dictus H. (po)imenovano po Umbrenovem imenu, po Umbrenu; sub titulo gratiarum agendarum Plin. iun., ut sub specie venationis dolus lateret Iust., sub tutelae specie Cu., nuptias sub belli denuntiatione petit Iust.
b) occ. α) (spodaj) pod (čim), ob (čem), pri (čem) (višjem), tik (tikoma) ob ali pri čem, ob vznožju česa, v čem: est ager sub urbe Pl., agelli est hic sub urbe paulum Ter., sub montis radicibus N. ali sub ipsis radicibus montis C., sub monte esse C., sub monte, muro ali castris considere C., sub muro consistere C., sub ipsis Numantiae moenibus Ci., sub moenibus mori V., sub Alpibus H., sub Ilio H., V., sub ipso ore urbis Fl., classemque sub ipsa Antandro et Phrygiae molimur montibus Idae V. prav spodaj pod Antandrom = v antandrskem pristanišču, lucosque sub alta consulit Albunea V. spodaj pod visokim Albunejinim slapom, tumulo sub illo V. ob vznožju onega griča, servans sub imagine falcem V. spodaj ob podstavku kipa, sub foliis V. spodaj ob listih, sub sinistra Britanniam relictam conspexit C. na levi spodaj (brodnik stoji višje kot obala), sub septemtrionibus positum esse C., sub ictu teli esse L. na streljaju, (pren.) stare sub ictu fortunae Lucan. biti nastavljen udarcu usode. β) tik za, neposredno za (kom), trdo za (kom): quo deinde sub ipso ecce volat … Diores V.

2. redko pri glag. premikanja (kratkoročno)
a) (tja) pod (kaj): sub hoc iugo (po drugih sub hoc iugum) dictator Aequos misit L., sub terra vivi demissi sunt L., pone (sc. me) sub curru … Solis H., arbiter pugnae posuisse nudo sub pede palmam fertur H., fessum militiā latus depone sub lauru mea H.
b) izpod (česa): qui sub terra erepsisti modo Pl.
c) (gor(i)) na (čem): sepulchrum imponit … monte sub aërio V. —

II. časovno (o istočasnosti in spremljajočih okoliščinah) med (čim), ob (čem), ob (kom), pri (čem), v (čem), za = za časa, v času: ne sub ipsa profectione milites oppidum irrumperent C., sub bruma C., sub decessu suo Hirt., sub ipsa proscriptione N., sub nocte silenti V. v tihi noči, sub sole V. ob sončnem soju, sub sole ardenti V. ob pripeki, sub luce maligna V. pri slabi luči, sub hoc casu V. ob (pri) tej nezgodi, primis spectata sub annis O., sub cantu tibiae H., consilium sub die nasci debet Sen. ph. podnevi, cervi sub ista die … invia petunt Plin., sub somno plerique senescunt Cels., sub pari (po drugih suppari) aetate nituerunt Vell., sub Tiberio Caesare Sen. ph. v času (za časa) cesarja Tiberija, (starejše) ob cesarju Tiberiju, sub imperio Tiberii Caesaris Lact., sub divo Augusto Sen. ph., Plin., sub Vespasiano Plin. iun.; occ. (približno) ob (čem), proti, pod (z acc.): excesserant urbe sub adventum Romanorum L., sub adventu[m] Sullae Vell., sub luce[m] urbem ingressus L., Eurydicenque suam iam luce sub ipsa … respexit V., quas (sc. faces) … viator … iam sub luce reliquit O., quae nocte latent, sub luce fateri O., sub eodem tempore O., sub exitum anni L. ali vitae Suet., extremo ni iam sub fine laborum vela traham V., sub fine morbi Cels.

sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)

I.

1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.

2. metaf.
a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.

3. occ.
a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl. —

II.

1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q. —

III.

1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.

2. metaf.
a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.

3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max. —

IV.

1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.

2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O.

sub-igō -ere -ēgī -actum (sub in agere)

1.
a) (po)gnati pod kaj ali kam, navzgor (gor, tja) (po)gnati: sues in umbrosum locum Varr., naves … subigi ad id … castellum iussit L., subigere classem ad moenia Sil., adverso vix flumine lembum remigiis subigit V. vesla proti toku (vodi), ipse ratem conto subigit velisque ministrat V. krmari, ravna, usmerja, pontum remo subigit Val. Fl. poganja, subigere frondosum apicem ad sidera, saxum contra ardua montis Sil., celsos sonipedos iugo Sen. tr. pod jarem pognati, ujarmiti, vpreči (vpregati) v jarem; metaf. s kako (pri)silo spraviti (spravljati) koga v kako stanje, v kak položaj, koga pripraviti do česa ali da kaj stori, primorati, (pri)siliti koga; s praep.: omnes subiguntur sub suum (nam. eius) iudicium Naev. fr., diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res L., ad deditionem Vulscos (Volscos) subegit L., egestate stipendii frumentique ad deditionem subigi T., quos … fame in deditionem subacturus obsedit Cu., post tot urbes … subactas in dicionem L.; z inf.: vis subigit verum fateri Pl., glebas subigas (sc. me) proscindere ferro Luc. fr., metus aut iniuria te subegit genus poenae novum decernere S., ambitio multos mortalīs falsos fieri subegit S., Tarquiniensem metu subegerat frumentum exercitui praebere L., non ante … quam vos dira fames … ambesas subigat mālis (sc. māla -ae, f) absumere mensas V., Caesarem tradere vexillum intento mortis metu subigunt T.; s finalnim stavkom: necessitas me subigit, ut te rogitem Pl., ut relinquant patriam … nullam vim umquam subacturam L., ut ederet socios subigi non potuit T., Dareum, ut pacem peteret, nulla vis subegit Cu.; abs.: eum pater eius subegit Pl., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto … sed vis Iughurthae subigit S., insidiis subactus … invadit medios V. po lokavem napadu nagnan, zaradi lokavega napada, multitudine periclitantum subactus T.
b) podvreči, podjarmiti (podjarmljati), podrediti (podrejati), pokoriti (pokoravati), ugnati, užugati, premagati (premagovati), poraziti (poražati), zasužnjiti (zasužnjevati): Val. Max., Fl. idr., dimidiam partem nationum, Priami patriam … armis Pl., subigere et domare bellando Luc. ap. Non., quos armis subegimus Ci., subigere omnes gentes Hispaniae bello N., vi Hispanos L., populi ingentes vi subacti S., urbīs atque nationes subigere S., dum Asiam subigimus Cu., illius virtus reges gentesque subegit O., mihi cum iis vivendum est, quos vici ac subegi Ci., Africanus, qui suo cognomine declarat tertiam partem orbis terrarum se subegisse Ci., subactus oppressusque populus Romanus est Ci., cum … videret iudicaretque … Galliam devictam subactamque esse Hirt., Galli subacti Ci., victi ac subacti Ci., Rutulis subactis V., Gange totoque oriente subacto O., cuncta terrarum subacta H.

2. predelati (predelovati), obdelati (obdelovati, obdelavati), preoblikovati, spremeniti (spreminjati), obravnavati, prirediti (prirejati), pristrojiti, ustrojiti: corium pilis Ca., carmen in ipsis pecudum … coriis manibus pedibusque Mel. (o)mečiti, parietes candelā linteisque puris Vitr. (po)voščiti, (po)voskati, pressa manu terga Col. dobro (z)drgniti, pelles Plin., areas amurcā, oleo Plin., manus labore Q. (Decl.), tam diu batues, donec sit subactissimum Marc.; pesn.: subigere in cote secures V. brusiti, ostriti, digitis opus O. (pri preji) gladiti; prolept. narediti (delati), izdelati (izdelovati), ustvariti (ustvarjati): fundulis ambulatilibus ex torno subtiliter subactis habentibus fixos in medio ferreos ancones Vitr.; occ.
a) zemljo obdelati (obdelovati, obdelavati), prekopa(va)ti, (z)rahljati, prerahljati, obrniti (obračati), (pre)lopatiti, (pre)lopatati: locum bene Ca., locus bipalio subactus sit Ca. ap. Plin., subigere segetes aratris Ci. ap. Non., glaebas Ci., gremio mollito atque subacto Ci., humus subacta Ci., subigere terrae solum Lucr., terram Sen. ph., Lact., arva V., scrobes subactae V., ager subactus male Col.
b) (z)gnesti, ugnesti (ugnetati), (u)mesiti, (za)mesti, zamesiti: farinam Ca., Mel., panem Plin.
c) prežvečiti: quae adtritu subigere non queunt Plin.
d) kaj s kako tekočino pripraviti (pripravljati), obariti (obarjati), (s)kuhati, pokuhati, prekuhati (prekuhavati), zakuhati (zakuhavati): farina ex aqua frigida subacta Vitr., calx ex oleo subacta Cels., rosae folia ex passo subacta Cels.
e) (v obscenem pomenu) obdelati (obdelovati), pod sebe dobi(va)ti, napičiti, „dol dati”, položiti, poseksati: ancillam Aus.; dvoumno: Nicomedes … qui subegit Caesarem Suet.

3. metaf.
a) duševno obdelati (obdelovati, obdelavati), (iz)uriti (izurjati), (iz)učiti, priučiti (priučevati), (iz)šolati, izobraziti (izobraževati): alicui rei consuetudine populi aures subigere Varr. z navajanjem priučiti (priučevati) čemu, navajati na kaj, privajati (k) čemu, na kaj, ipsi a pueris eruditi artibus militiae, tot subacti atque durati bellis L.; pren.: subacto mihi ingenio opus est, ut agro non semel arato, sed novato et iterato Ci.; occ. (u)krotiti, udomačiti (udomačevati): belua facilis ad subigendum Ci., subigere vitulos Col., bos subactus Col.
b) (o)mečiti koga, potreti koga, streti komu srce, (u)žalostiti (užaloščati), razžalostiti: virum Sen. tr.; abs.: mors amici subigit Acc. ap. Non.
c) koga trdo prije(ma)ti, stisniti (stiskati), (na)mučiti, (pri)siliti (prisiljevati), pritisniti (pritiskati) na koga: subigis maledictis me tuis novo modo Pl., (sc. Cimbi Teutonesque) simili inopia subacti C., vexari et subigi multo acrius (sc. Romanos) quam Veientes L., victi malis subactique bello L., quis subactus miles T.

subject¹ [sʌ́bdžikt]

1. samostalnik
podložnik, podanik, državljan; predmet (stvar) pogovora, téma; učni predmet
glasba téma; razlog, povod, vzrok, motiv (for za)
človek, oseba
slovnica osebek, subjekt
filozofija ego; poskusni predmet (oseba, žival); mrlič (za seciranje)
medicina oseba, pacient

on the subject of gledé, kar se tiče, kar zadeva
a subject for complaint razlog za pritožbo
the subject of ridicule predmet posmehovanja
compulsory (optional, additional) subject obvezen (izbiren, dodaten) učni predmet
a hysterical subject histerična oseba (pacient)
a nervous subject živčna oseba, živčnež
the liberty of the subject državljanska svoboda
a ticklish subject kočljiv, delikaten predmet
he is a French subject on je francoski državljan
there is no subject for joking ni nobenega razloga za zbijanje šal
to change the subject menjati témo (razgovora)
to drop a subject opustiti razgovor o nekem predmetu
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta

2. pridevnik
podvržen, podložen, podrejen (to komu, čemu)
odvisen (to od)
nesamostojen (država itd.); občutljiv (to za)
nagnjen (to k)
izpostavljen (to čemu)

subject to pogojèn z, s pogojem; odvisen od (česa), s pridržkom
subject to his consent če on privoli
subject to your approval s pogojem (pridržkom), da vi odobrite
subject to duty podvržen carini
subject to ridicule izpostavljen posmehu
I am subject to indigestion podvržen sem prebavnim motnjam
the treaty is subject to ratification pogodba mora biti ratificirana, da postane veljavna
she is subject to headaches ona je nagnjena h glavobolom
to hold subject imeti v podložnosti, v odvisnosti
to be held subject biti odvisen