Franja

Zadetki iskanja

  • λαιός 3 [Et. iz λαιϝός; lat. laevus, slov. lev] levi, ἡ λαιά levica.
  • Λᾱ́ιος, ὁ Laj, Labdakov sin, Ojdipov oče; adi. Λᾱΐειος 3.
  • Λαιστρῡγόνες, ων, οἱ bajen, orjaški narod na zahodu; adi. Λαιστρυγόνιος 3.
  • λαιψηρός 3 ep. hiter, uren, skočen, brzonog. – adv. λαιψηρά.
  • Λάκων, ωνος, ὁ, fem. Λάκαινα, Λακω-νικός 3, Λακεδαιμόνιος 3 lakonski, lakedajmonski; subst. 1. Λάκων, Λακεδαιμόνιος Lakonec, Lakedajmonec. 2. Λακωνική (γῆ) Lakonija. 3. τὸ Λακωνικόν a) lakonski narod, lakedajmonska država; b) lakedajmonsko obnašanje. 4. Λακεδαίμων, ἡ mesto L. = Sparta.
  • λάλος 3 blebetav, jezičen.
  • λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.
  • λαμυρός 3 požrešen, lakomen; predrzen, nesramen.
  • λαξευτός 3 (λᾶας, ξέω) v kamen vsekan μνῆμα NT.
  • λᾱρός 3 [Et. iz λαϝερός gl. ἀπολαύω. – sup. λαρώτατος] sladek, okusen, slasten, prijeten δεῖπνον, οἶνος.
  • λάσιος 3 [Et. iz ϝλάτ-ιο-ς, idevr. wl̥t-io-s, slov. (v)lat, (v)latje (iz vol-t-)] 1. a) z gosto dlako, kosmat, dlakast, kocinast, volnat ὄις; b) pren. možat, korenjaški στήθεα, κήρ. 2. gosto zarastel χωρίον, ἄγκη; subst. τὰ λάσια gozdnati kraji, grmovje.
  • λαχνήεις 3 ep. volnat, kosmat, kocinast, kodrast.
  • λειμώνιος 3 poet., pos. fem. λειμωνιάς, άδος travniški, po livadah, na travnikih prebivajoč νύμφαι.
  • λεῖος 3 [Et. iz λειϝος, lei-wo-s, lat. lē-vis, gladek, kor. slei, gladek biti] gladek, gol, πετράων brez skal, raven, plan πεδίον, χωρίον, miren (o morju).
  • λειριόεις 3 ep. λείριος 3 poet. (bel) kot lilija, nežen, ljubek, mil.
  • λειρός 3 poet. gladek, bled, nežen, λειρὰ χέων = λείριος.
  • λεϊστός 3 ep. ion. = ληιστός.
  • λειτουργικός 3 služen, služaben, podložen NT.
  • λεκτέος 3 (adi. verb. od λέγω) ki se mora reči, povedati.
  • λεκτικός 3 (λέγω) za govorjenje sposoben, v govorjenju spreten, zgovoren; ἁρμονία recitativ (govorjenju podobno petje).