Franja

arrogō (adrogō) -āre -āvī -ātum

1. še enkrat (po)vprašati koga za kaj, zastran česa: Venus haec volo adroget te Pl.

2. drž.pr.
a) z rogacijo = na podlagi svetovanega zakona pridati oblastniku še enega oblastnika: consuli... dictatorem adrogari haud satis decorum visum est patribus L.
b) na podlagi državnega pooblastila posinoviti kako odraslo in samostojno osebo (prim. arrogātiō 1.): Gell., Aur., G., Ulp. fr.

3. pren.
a) sibi aliquid adrogare (pri)lastiti si, (pri)svojiti si kaj: non mihi tantum derogo, tametsi nihil adrogo Ci., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci., quod ex aliena virtute sibi adrogant S., nec sibi cenarum quivis temere adroget artem H., nihil adrogabo mihi nobilitatis aut modestiae T.
b) (redkeje in samo pesn.) adrogare alicui aliquid komu (čemu) kaj doda(ja)ti, da(ja)ti, podeliti (podeljevati): fortuna... optatum peractis imperiis (vladarskim dejanjem) decus (= vračilo od Partov ugrabljenih vojnih znamenj) adrogavit H., scire velim, chartis pretium quotus adroget annus H., nihil non adroget armis H. vse naj prepusti orožju = vse naj strahuje z orožjem. — Od tod adj. pt. pr. arrogāns (adrogāns) -antis, adv. arroganter (adroganter) prevzeten, ošaben, ohol, (pre)oblasten, (pre)drzen, brezobziren, domišljav: homines adrogantes Ci., dictum adrogans aut superbum Ci., ne... arrogans in praecipiendo populi beneficio videretur C., remisit Caesar adroganti moderatione T., pigritia arrogantior Q., factum arrogantius Suet., persuasio arrogantissima Ps.-Q., proverbium arrogantissimum Macr., arroganter facere C., adroganter dicere aliquid, scribere ad aliquem, respondere Ci., adroganter consulere in deditos T., ne quid adrogantius videar facere Ci., arrogantius uti gloriā artis Plin., arrogantius et elatius praefarī Gell.; redko z dat.: adrogans minoribus T. do nižjih; arrogans est z inf. = priča o domišljavosti: timerem, ne arrogans esset ob ea laudare, ob quae... Plin. iun.; subst. arrogāns -antis, m oblastnež, predrznež, domišljavec: Vulg.

arrojar (proč, ven) vreči, izsuti, izliti, razliti, izžarevati, oddajati (vonj); bruhati

arrojar contra el suelo na tla vreči
arrojar de sí spoditi
la cuenta arroja un saldo de račun izkazuje saldo od
arrojar se predrzniti se; planiti, zagnati se
arrojarse al mar skočiti v morje
arrojarse a algn. planiti na koga
arrojarse por (de) la ventana skoz okno skočiti

arrugginire

A) v. intr. (pres. arrugginisco)

1. zarjaveti

2. pren. zarjaveti, otrpniti, okrneti:
la vita inattiva ti fa arrugginire od nedejavnosti zarjaviš

B) v. tr. povzročiti, da kaj rjavi:
l'umidità mi ha arrugginito la carrozzeria od vlage mi je zarjavela karoserija

C) ➞ arrugginirsi v. rifl. (pres. mi arrugginisco)

1. rjaveti

2. pren. zarjaveti; zakrneti

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

arruvidire

A) v. tr. (pres. arruvidisco) redko narediti raskavo, hrapavo:
il freddo arruvidisce la pelle od mraza postane koža hrapava

B) ➞ arruvidire, arruvidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arruvidisco) redko postati raskav, hrapav

Arsacēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρσάκης) Arzak, partsko kraljevsko ime. Poseb. znan je bil Arzak I., ustanovitelj partskega kraljestva (l.256) in začetnik partske vladarske rodovine: Ci. ep., S. fr., Iust., Amm.; enega od njegovih naslednikov (ok. l.35 po Kr.) omenja T. (Annal. VI, 31). — Od tod patronim Arsacidēs -ae, m (Ἀρσακίδης) Arzakid, Arzakov potomec ali naslednik: Iust., Amm.; nav. v pl. Arsacidae -ārum in -dûm, m Arzakidi, 31 partskih kraljev v obdobju od l.256 pr. Kr. do l.226 po Kr.; Lucan., T.; pesn. = Parti nasploh: Lucan., Sil.

2. adj. Arsacius 3 Arzakov, pesn. partski: aula Mart., os Cl., domūs Sid.

Arsaniās -ae, m Arzanija,

1. Evfratov rokav južno od Arzamozate: Plin.

2. reka v Armeniji, ki se izliva v Evfrat: Plin., T.

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.

Artemis -midis, acc. -min, f (Ἄρτεμις) Artemida, gr. boginja (rim. Diana): Macr., Artemis Ilīthȳia Plin. Artemida Ilitvija = porodna boginja. Od tod adj. Artemīsius 3 Atremidin; subst. Artemīsius -iī, m (sc. mensis) Artemidin mesec, artemizij = maj (pri Makedoncih): Cu.

articulātim, adv. (articulus)

1. ud za udom, kosoma, po kosih, na kose: puerum interea obtruncat membraque articulatim dividit Poeta ap. Ci.; pren.: iste homo art. te concīdit Pl.

2. pren.: primerno razčlenjeno, po členih razporejeno, točka za točko: definitiones non facile perspiciuntur nisi art. sint explicatae Varr., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc art. distincteque dicantur Ci., necesse est verba quoque ipsa plane exaudiri discernique art. Lucr. druga od druge.

articuler [-le] verbe transitif razločno izgovarjati; včleniti; spojiti člene; figuré izraziti, trditi, reči; juridique navesti člen za členom

bien articuler avec netteté dobro, razločno izgovarjati
s'articuler biti (medsebojno) povezan, biti odvisen od, imeti zvezo z

articulō -āre -āvī -ātum (articulus) (raz)členiti; od tod pren. členoma = razločno izgovoriti (izgovarjati), izrekati: voces Lucr., Arn., sonos Arn., verba Ap., Eccl. in slovničarji. Od tod adj. pt. pf. articulātus 3, adv. -ē

1. členast: dei forma Aug.

2. člen(k)ovit = razločen: Cael., vox slovničarji, voces Arn., Aug., verba Isid., articulate eloqui Gell.

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artikuliranje samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálásSvoboda pomeni neodvisnost in možnost artikuliranja lastnih prepričanj in misli. ▸ A szabadság a függetlenséget, illetve a saját meggyőződések és gondolatok artikulálásának képességét jelenti.

2. (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikulálás, artikulációValižanski govor sega od tekočega, živahnega artikuliranja do nadute napihnjenosti. ▸ A walesi beszéd a folyékony, élénk artikulációtól a túlzó nagyképűségig terjed.

3. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikulálás
Odpreti je treba možnost artikuliranja in primerjanja različnih opcij, izhodišč in pristopov. ▸ Lehetőséget kell adni a különböző opciók, álláspontok és megközelítések artikulálására.

artus 3, adv. -ē (prim. gr. ἀρτάω vozlam, ἀρτάνη vrv)

1. tesen, ozek, tog, napet, trden (naspr. laxus): catena O., Sen. ph., vincla, nexus O., compages V., toga H. oprijeta, frenum Tib., complexus artiores Sen. ph. ali artissimi Petr., artissimo nodo vinciri Plin., arte colligere manus Pl., nimis arte colligor Naev. fr., arte boves ad stipitem religare Col., tigna hoc (tem) artius illigata tenentur C., artius complecti aliquem Ci., artius adstringi atque hedera H., historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph.

2. tesno sklenjen, tesen, ozek, gost: vallis, via, semita, ostium L., regiones Lucr., fauces, itinera T., fruticetum H. gostolistno, cavus H., aditus, os specūs Cu., artiores silvae C. gostejši, saltus artior L., artissimum inter Europam Asiamque divortium L., trabes singulis saxis interiectis arte continentur C., aciem, quam arte statuerat, latius porrigit S., signa artius collocare S. bolj na tesno, pedites quam artissime ire iubet S.; (o osebah) ozko vzrasel, vitek: mulier Ulp. (Dig.); gost, nagneten, strpan (enalaga): turbā artā circumstare Tib., theatrum H., nimis arta convivia H., custodia arta T. ali artissima Mel., arta civibus urbs Stat., cernere aliquid artiore cribro Plin. z gostejšim sitom. Od tod subst. artum -ī, n (skoraj samo s praep.)
a) ozek, tesen prostor, ožina, tesnoba: Mel., in arto (ali in artum) concreti montes nimborum Lucr., in arto stipatae erant naves L.; v komp. in superl.: montes paulatim in artius coëunt Cu., quā in artissimum cogitur regio Cu.; pren.: nec desilies imitator in artum H. niti se ne zaletiš, quae (quinquaginta volumina) a me collecta in artum Plin. jedrnato posnete.
b) occ. (bojna) gneča, stiska, vrvenje: suomet ipso agmine in arto haerentes L., multiplicatis in arto ordinibus L., in artum compulsi L. zagozdeni, pugna in arto T. z nogo ob nogi.

3. pren.
a) tesen, trden, (pri)srčen: artioribus apud populum Romanum laqueis tenebitur Ci., artissimum societatis vinculum Ci., arta propinquitate coniunctas Cu., arto contubernio intime iunctus Ap., artā familiaritate aliquem complecti Plin. iun., aliquem in artissimam affinitatem recipere Vell., artus somnus Suet. ali artior somnus Ci. ali artissimus somnus Suet. trden, trdnejši, najtrdnejši spanec, artissimae tenebrae S. najgostejša, najtrša, arte et graviter dormire Ci. trdno in trdo, artius ex lassitudine dormire Ci., illud arte tenent Ci. tega se trdno drže, artius adstringere rationem Ci., artissime constringere sententiam Ci., aliquem arte (artissime) diligere Plin. iun.; enalaga (o osebah) tesno združen, prisrčen: contubernalis artissimus Ap.
b) α) utesnjen, strog: arta iura Lucr. sila pravic, leges artae ideoque superbae Plin. β) (u)tesnjen, tesnoben od skrbi: animus H. γ) tesen, majhen, pičel, neznaten, neugoden: commeatus L., numerus T., annona arta, artior, artissima Suet., in artis rebus opem ferre O. v neugodnem položaju, artiora tempora somni quam noctis Cu., artior petitio L. skoraj brezupno, spes artior Col. manjše, omnia sibi in dies artiora esse viderunt Cu., spiritus arte meat Cu., aliquem arte cohibere Pl. ali arte contenteque habere Pl. koga (zelo) na tesnem držati (imeti), aliquem artius habere S. fr., aliquem arte (naspr. opulenter) colere S. (le) malo, alicui arte modum statuere S. stisniti koga na pičlo mero, si te quā syllaba parte moratur, artius appellem Tuticănumque vocem O. ako bi te (= tvoje ime)... krajše izgovarjal. Od tod subst. artum -ī, n (večinoma le s praep.) pičlost, stiska, zadrega, neugoden položaj: cum in arto res esset L. ko je bil (Hasdrubal) v stiski, ne spem sibi ponat in arto O. naj... tesno ne omeji, in arto (esse) commeatum T. dovoz da je pičel.

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

Arūpium -iī, n Arupij, japidsko mesto na Ilirskem. Od tod adj. Arūpīnus 3 arupski: arva Tib.

arvālis -e (arvum) setviščen, setven. Od tod frātrēs arvālēs bratje setviščniki, združba 12 svečenikov, ustanovil naj bi jo Romul na čast Aki Larenciji; ovenčani s klasjem (corona spicea) in oviti z belo čelno obvezo (vitta alba) so 15. V. obhajali setvišča v najstarejših mejah rim. ozemlja in prepevali pesem v saturnijcih, da bi od bogov izprosili rodovitnost: Varr., Fulg.; Plin. jih imenuje arvorum sacerdotes.

Arvernī -ōrum, m Arvernci, mogočno kelt. ljudstvo v Akvitaniji (v današnji Auvergni): Varr., C., L. idr.; sg. Arvernus -ī, m Arvernec: Hirt. Od tod adj. Arvernus 3 arvernski: L. epit., Plin.