Franja

aground [əgráund] prislov & povedkovnik pridevnik
na dnu, na tleh; na dno, na tla; nasedel
figurativno v stiski, v težavah, v zadregi

to run (ali go, strike) aground nasesti; priti v zadrego

agrum samostalnik
1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrusgyümölcsZa zajtrk si pripravite svež sok iz pomaranče in grenivke ali drugih agrumov. ▸ Reggelire készítsen friss gyümölcslevet narancsból és grépfrútból vagy más citrusfélékből.

2. ponavadi v množini (sadno drevo) ▸ citrusféleNa obalah Sredozemskega morja je možno gojenje oljk, vina ter agrumov. ▸ A Földközi-tenger partján olajbogyót, bort és citrusféléket lehet termeszteni.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aguardiente moški spol žganje

aguardiente de trigo (ali grano) žitno žganje

Agyiōs -eī ali -eos, voc. Agiyō, m (Ἀγυιεύς) Agvijej, priimek Apolona kot zaščitnika cest (ἀγυιαί): H., Macr.

ahead [əhéd] prislov & povedkovnik pridevnik
vnaprej; naprej, dalje; spredaj

to be ahead of s.th., s.o. biti pred čim, kom, prekašati, prehiteti koga
mornarica breakers ahead pazi, nevarnost grozi
trgovina to buy (sell) ahead vnaprej nakupiti (prodati)
to get ahead of prehiteti
a danger is ahead nevarnost grozi
navtika full speed (ali steam) ahead s polno paro naprej
look ahead pazi, misli na prihodnost
straight ahead naravnost naprej
he is ahead of his times prekaša svoje vrstnike

Ahíl Achilles

Ahilova peta Achilles' heel, figurativno weak (ali tender) spot

Ahilova peta frazem
(šibka točka) ▸ Achilles-sarok [legsebezhetőbb pont]
In v nekem trenutku našel njegovo ahilovo peto, ki je dotlej ni zaznal noben njegov nasprotnik. ▸ Hirtelen megtalálta az Achilles-sarkát, amit addig egyetlen ellenfele sem fedezett fel.
Vsak ima svojo šibko točko ali ahilovo peto. ▸ Mindenkinek van sebezhető pontja, azaz Achilles-sarka.

ahogado utopljen; zatohel, tesen

estar (ali verse) ahogado biti v težavnem položaju
ahogado m utopljenec

ahora zdaj, sedaj, pravkar; takoj, na mestu

ahora bien no torej
ahora mismo takoj
desde ahora, de ahora adelante odslej, v bodoče
por ahora za sedaj, začasno
ahora... o... ali ... ali, bodisi ... bodisi, tako ... kot

ai, interj. tožbe (αἶ) ah! oh! podvojeno ai ai (αἶ, αἶ) ah! ah! ali oh! oh!: ipse suos gemitus foliis inscribit et AI AI flos habet inscriptum funestaque littera ducta est O. (ai je prvi zlog besede Aiax in se baje bere na listih neke cvetlice (perunike?), ki je vzklila iz krvi Hijacinta in Ajaka; prim. O. Metam. XIII, 397 in 398).

Aiāx -ācis, m (Αἴας) Ajak, junaško ime pri Hom.:

1. mali Ajak, sin lokridskega kralja Oileja, zato imenovan Aiax Oīle͡us ali Oīleī in Oīleōs (sc. filius) ali Locrus ali Narycius (po rojstnem mestu Nariku, Naryx): Ci., V., O., Hyg.

2. veliki Ajak, sin Eginjana in salaminskega kralja Telamona, Tevkrov brat, za Ahilom najmočnejši in najsilnejši junak v gr. vojski pred Trojo: Pl., Ci., Telamonius O.; meton. Aiax (sc. Telamonius),
a) naslov Enijeve tragedije: Ci., Varr. in nedokončane tragedije cesarja Avgusta: Suet.
b) Cyzicenorum Aiax Ci. Timomahova slika pri Cizičanih.

aid² [eid] samostalnik
pomoč, podpora; pomagalo, pomoček, pomočnik, -nica

by (ali with) the aid of s pomočjo
to come to aid priti na pomoč
aids and appliances pripomočki, materialna sredstva
first aid prva pomoč
hearing aid slušni aparat
to lend (ali give) aid pomagati
ameriško aid man bolničar

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list

airain [ɛrɛ̃] masculin, vieilli bron; figuré trdota, trdost, trajnost

d'airain iz brona, bronast, trden, trajen
avoir un cœur d'airain imeti srce ko kamen
avoir un front d'airain nesramen ali neomajen biti

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

Āius (-iī) Locūtius (-iī), m: L. Aj Lokucij, ali Āius Loquēns (-entis), m: Ci. Aj Lokvent (āiō in loquī) „napovedujoči govornik“, poosebljenje tistega božjega glasu, ki je l. 390 ponoči Rimljane svaril pred gal. napadom; Kamil mu je sezidal svetišče: Varr. ap. Gell.

aīzōon -ī, n (gr. ἀείζωον = vedno živeče, vedno zeleneče), čisto lat. sempervivum, vedno zeleneča rastlina, in to: aiz. maius netresk, in aiz. minusculum ali minus divji netresk: Plin., Ap. h.

akacijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ akác
2. (izdelan iz akacijevega lesa) ▸ akácMalvazija se je izkazala za zelo hvaležno trto, saj je iz nje mogoče pridelati marsikaj, od penin, lahkih aperitivnih vin, vin iz hrastovih in akacijevih sodov do sladkih poslastic. ▸ A malvázia igencsak hálás szőlőfajta, sok minden készíthető belőle a pezsgőbortól a könnyű aperitifborokig, a tölgy- és akáchordókban érlelt boroktól a finom édességekig.

3. (o jedi) ▸ akác

ákcija action; move; act; activity; (delnica) share, ZDA stock, stocks

skupna ákcija joint action
stopiti v ákcijo to go into action
začeti ákcijo to initiate an action, to take an action (v in)
on je vedno v ákciji he is always active (ali busy), he is always on the go