pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)
1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.
2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.
Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.
Zadetki iskanja
- pollicitor -ārī -ātus sum (frequ. k pollicērī) obljubiti (obljubljati), obetati: alicui operam suam ali operam alicuius Pl., pro capite argentum pollicitari Pl., pollicitans et nihil ferens Ter., sollicitando et pollicitando eorum animos lactas? Ter., si quid ob honores pollicitatae sunt Ulp. (Dig.), promittens se Pyrrhum veneno occisurum, si sibi quidquam pollicitaretur Aur., largiundo atque pollicitando magis incendere (sc. plebem) S.; subst. pt. pf. pollicitata = promissa obljube, obeti: pollicitata semel perpetuata manent Ven.
Opomba: Inf. pollicitarier: Pl. - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - polnjenj|e srednji spol (-a …) das Einfüllen, das Füllen, die Füllung, die Abfüllung ➞ → polniti, polnilni
za polnjenje Einfüll, Füll-
(lijak der Einfülltrichter, material das Füllgut, odprtina die Füllöffnung, die Einfüllöffnung)
polnjenje goriva v tank die Betankung, das Tanken ( letalstvov letu das Lufttanken, tlačno die Druckbetankung)
pogonsko polnjenje die Treibladung
polž za polnjenje tehnika die Eintragsschnecke
datum polnjenja das Abfülldatum
kazalec nivoja polnjenja die Füllstandsanzeige
količina polnjenja die Füllmenge
položaj ob polnjenju die Füllstellung - položaj1 moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen - polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékposaditi v polsenco ▸ félárnyékba ültetuspevati v polsenci ▸ félárnyékban nőHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.postaviti v polsenco ▸ félárnyékba helyezrasti v polsenci ▸ félárnyékban nőGomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.
2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékstopiti v polsenco ▸ félárnyékba belépMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba. - pōmērium (in pōmoerium) -iī, n (= *post-moerium iz *pos-moiriom; *pos iz post in moiriom iz moerus = mūrus)
1. obzidna ledina, obzidna gmajna, obzidna ograda, pomêrij = nezazidan in neobdelan pas ob mestnem obzidju: T. idr., pomerium intrare, transire Ci., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium (prostor za zidom (obzidjem), za(ob)zidni prostor) interpretantur esse; est autem magis circamoerium … hoc spatium, quod neque habitari neque arari fas erat, non magis, quod post murum esset, quam quod murus post id, pomerium Romani appellarunt; et in urbis incremento semper, quantum moenia processura erant, tantum termini hi consecrati proferebantur L.
2. pren. meja: qui minore pomerio finierunt Varr., certos scientiae fines et velut quaedam pomeria et effata posuerunt Macr. — Soobl. postmoerium: post ea qui fiebat orbis, urbis principium; qui quod erat post murum, postmoerium dictum, † eius † que auspicia urbana finiuntur Varr., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium interpretantur esse L.
Opomba: Prim. tudi obl. posimirium (v nekaterih rokopisih posimerium): [Posimi]rium esse ait Antistius … [ponti]ficalis pomerium, id est l[...]cato P. F. - pomladna koalicija stalna zveza
zgodovina (koalicija ob osamosvojitvi Slovenije) ▸ tavaszi koalíció - pomoč1 [ó] ženski spol (-i …) die Hilfe; (podpora) der Beistand (pri vzgoji otroka der Erziehungsbeistand), die Unterstützung; (sodelovanje) die Mitwirkung, die Mithilfe, Nachhilfe; pravo pri kaznivem dejanju: die Beihilfe, die Begünstigung; začasna pomoč pri kakem delu: die Aushilfe; akcija pomoči: die Hilfsaktion; ukrep: die Hilfsmaßnahme; (dajanje pomoči) die Hilfeleistung; v stvareh: die Sachleistung; za odpravo neugodnega stanja, pomanjkljivosti: die Abhilfe (Abhilfe schaffen), pravo die Remedur; vojska der Entsatz; (roka pomoči) die helfende Hand; -hilfe (deželam v razvoju Entwicklungshilfe, družinska Familienhilfe, gospodarska Wirtschaftshilfe, investicijska Investitionshilfe, kot povračilo za izkazano pomoč Gegenhilfe, v kuhinji Küchenhilfe, na začetku Starthilfe, ob elementarnih nesrečah Katastrophenhilfe, socialno ogroženim Gefährdetenhilfe, sosedska Nachbarschaftshilfe, takojšnja Soforthilfe, v gospodinjstvu Haushaltshilfe, v sili Nothilfe, v volilnem boju Wahlhilfe, za porodnice Mutterschaftshilfe, za življenje Lebenshilfe)
program pomoči das Hilfsprogramm, razvojne: das Entwicklungsprojekt
iščoč pomoč [hilfesuchend] Hilfe suchend
potreben pomoči hilfsbedürftig, hilfebedürftig
potreben pomoči in postrežbe hilflos (tudi medicina)
dati/izkazovati pomoč helfen, Hilfe/Beistand leisten, beispringen, unter die Arme greifen, prehodno: aushelfen, pri kakem delu: mit Hand anlegen
brez pomoči ohne Hilfe, hilflos
pustiti brez pomoči ranjenca ipd.: im Stich lassen
tu ni pomoči hier ist keine Hilfe möglich, figurativno hier ist nichts zu machen, dem ist nicht abzuhelfen
Xu ni pomoči X ist nicht zu helfen
kot pomoč aushilfsweise, hilfsweise
na pomoč:
Na pomoč! Hilfe!
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klic na pomoč der Hilferuf, pomorstvo, letalstvo das Notsignal, der SOS-Ruf, das Notzeichen, samo pomorstvo der Seenotruf
priti na pomoč zu Hilfe kommen, helfen
po pomoč:
iti po pomoč Hilfe holen
zateči se po pomoč k Hilfe suchen bei
s pomočjo mit Hilfe (von), tabel, preizkusov …: mittels, anhand von, vermittels, unter Zuhilfenahme
v pomoč:
biti v pomoč eine Hilfe sein, komu: (jemandem) helfen, beistehen
za pomoč als Hilfe, pri delu, začasno: aushilfsweise, zur Aushilfe ➞ → pravna pomoč, prva pomoč - pomoč2 [ó] ženski spol (-i …) denarna: die Geldhilfe, die Zuwendung, Geldzuwendung (dati pomoč eine Geldzuwendung machen); (subvencija, dodatek) die Beihilfe, der [Zuschuß] Zuschuss, die Zulage; za vsa izplačila: die Leistung; Hilfsgelder množina
pomoč ob rojstvu otroka die Geburtenbeihilfe
pri pokojnini: dodatek za pomoč in postrežbo der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, die Hilflosenzulage
socialna pomoč die Sozialleistung
premostitvena pomoč die Überbrückungshilfe
prejemnik pomoči der Hilfeempfänger - pomoč3 [ó] ženski spol (-i …) organizacija, služba za pomoč: die Hilfsorganisation, za socialno pomoč: das Sozialwerk, das -Werk (za študente Studentenwerk, za matere Müttergenesungswerk)
razvojna pomoč der Entwicklungsdienst
skupina za medsebojno pomoč die Selbsthilfegruppe
pomoč v duševni stiski das Sorgentelefon
služba za pomoč ob elementarnih nesrečah der Katastrophendienst
organizacija za pomoč zapornikom die Gefangenenhilfsorganisation - pomorska policija stalna zveza
(enota policije) ▸ tengeri rendőrség
Hrvaška pomorska policija ves čas ovira slovenske ribiče pri njihovem lovu v vodah ob severni Istri. ▸ A horvát tengeri rendőrség folyamatosan akadályozza a szlovén halászokat abban, hogy az észak-isztriai vizeken halásszanak. - pompa -ae, f (izpos. πομπή)
1. slovesen obhod ali sprevod (procesija): Pl., N., Sen. ph., Lucan., Mart., Suet. idr., pomparum fercula Ci., pompam funeris ire O. iti za pogrebom, spremljati pogreb, udeležiti se pogreba, pompam ducere O. (pri poroki), V. (ob prazniku), O. (ob triumfu), pompae sollemnes V., funebris pompa T.; occ. prehod, slovesni sprevod, slovesni mimohod, defilé pri cirkuških igrah: Suet., Tert. idr., quid tu hunc de pompa laetaturum putas? Ci. (o Cezarju, čigar podobo so med slovesnim cirkuškim sprevodom nosili med podobami bogov), circus erit pompā celeber numeroque deorum O., ludorum die pompa duci coepta L., pompa circensis Stat.
2. meton. sprevod, niz, vod, vrsta, rajda, skupina, gruča: tua pompa Ter. tvoja tolpa, lictorum Ci., sarcinarum Mart., pecuniae Sen. ph., cenae Mart. prinašanje glavne jedi, glavna jed, „glavna rihta“, si tres sunt pompa libelli Pr. pogrebni sprevod, quoius haec ventri portatur pompa? Pl. fr. (o velikem nakupu na trgu).
3. metaf. (izjemna) lepota, razkošje, sijaj(nost), blesk, blišč, bleščava, bliščoba, pomp, pompoznost, veličastnost, veličastje, starejše velikolepje, veličje, veličnost: rhetorum pompa Ci., adhibere quandam in dicendo pompam Ci., epidicticum genus (sc. orationis) pompae quam pugnae aptius Ci., elatus est sine ulla pompā funeris N. brez pogrebnega sijaja, brez pompoznega pogreba, detrahere muneri suo pompam Sen. ph., pompa facundiae Min. - Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.
1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;
2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci. - Pomptīnus1 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.
1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.
2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L. - Pomurje samostalnik
(pokrajina ob Muri) ▸ Muravidék [Mura menti régió] - ponderitās -ātis, f (pondus) teža: et cuncta fieri cetera imbecilla [ob] ponderitatem gravitatemque nominis Acc. ap. Non.
- ponedelj|ek [é] moški spol (-ka …) der Montag (pustni Rosenmontag)
plavi ponedeljek blauer Montag
binkoštni ponedeljek Pfingstmontag, zweiter Pfingstfeiertag
velikonočni ponedeljek Ostermontag, zweiter Osterfeiertag
v ponedeljek am Montag
v ponedeljek zjutraj/zvečer Montag morgen/[abend] Abend
nekega ponedeljka zjutraj/zvečer an einem Montagmorgen/Montagabend
ob ponedeljkih redno: montags - ponedeljek samostalnik
(dan v tednu) ▸ hétfőminuli ponedeljek ▸ múlt hétfőprejšnji ponedeljek ▸ múlt hétfőprihodnji ponedeljek ▸ jövő hétfőnaslednji ponedeljek ▸ jövő hétfőpraznični ponedeljek ▸ ünnepi hétfőnovembrski ponedeljek ▸ novemberi hétfőprestaviti na ponedeljek ▸ hétfőre halasztZakaj ste športni pregled prestavili na ponedeljek? ▸ Miért halasztották hétfőre a sportközvetítést?sklicati za ponedeljek ▸ hétfőre összehívnapovedati za ponedeljek ▸ hétfőre bejelentStavkovni odbor je za ponedeljek napovedal stavko do izpolnitve stavkovnih zahtev. ▸ A sztrájkbizottság hétfőre sztrájkot hirdetett a sztrájkkövetelések teljesítéséig.napoved za ponedeljek ▸ kontrastivno zanimivo hétfői előrejelzésprogram za ponedeljek ▸ kontrastivno zanimivo hétfői programspored za ponedeljek ▸ kontrastivno zanimivo hétfői műsornapovedan za ponedeljek ▸ hétfőre tervezettv ponedeljek ▸ hétfőnsestajati se ob ponedeljkih ▸ hétfőnként találkozikdelati od ponedeljka do petka ▸ hétfőtől péntekig dolgozikv noči na ponedeljek ▸ hétfőre virradó éjjel - ponedéljek Monday
v ponedéljek on Monday
ob ponedéljkih on Mondays, every Monday
binkoštni ponedéljek religija Whit Monday
velikonočni ponedéljek religija Easter Monday
zaspani ponedéljek arhaično blue (ali idle) Monday, arhaično, humoristično Saint Monday
ne delati v ponedéljek to take Monday off