Franja

cece m

1. bot. čičerika, cizara (Cicer arietinum):
ceci lessati kulin. kuhana čičerika
avere il cece nell'orecchio pren. biti gluh
non saper tenere un cece in bocca pren. ne znati držati jezika, zadržati skrivnosti

2. pren. navihanec; gizdalin, babjak

3. pren. bradavica

ceder odstopiti, prepustiti, cedirati; umakniti se, ukloniti se, odnehati; popustiti, vdati se; upogniti se

ceder a la necesidad vdati se v neizbežno
ceder a los ruegos dati se omehčati s prošnjami
ceder de su derecho odstopiti od svoje pravice
ceder el paso (a) komu popustiti
no ceder a nadie za nikomer ne zaostajati

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cedílo colander; strainer; percolator; filter

na cedílu ostati (figurativno) to get left in the lurch
pustiti koga na cedílu to let someone down, to desert someone, to leave someone in the lurch, to forsake someone, to fail someone, to leave someone in a jam ali in a mess; to abandon someone, ZDA to go back on someone, (razočarati) to disappoint someone
ne pusti me na cedílu v sili! don't fail me now I need you!
pustiti dekle na cedílu to leave a girl in the lurch

ceh|a [é] ženski spol (-e …) (zapitek) die Zeche
ne plačati cehe die Zeche prellen
figurativno plačati ceho die Zeche bezahlen müssen; draufzahlen; (etwas) ausbaden (müssen)

ceinture [sɛ̃tür] féminin pas; obroč (iz kovine)

nu jusqu'à la ceinture do pasu gol
ceinture d'attache navezni pas (pri padalu)
ceinture de chasteté krepostni pas
ceinture hygiénique mesečni vložek (médecine)
ceinture de murailles pas obzidja
ceinture de natation plavalni pas
ceinture de sauvetage rešilni pas
ceinture de soutien, orthopédique ortopedski pas
ceinture de sûreté (aéronautique, automobilisme) varnostni pas
ceinture verte zeleni pas (mesta)
ne pas aller à la ceinture de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen priti, segati
se mettre, se serrer la ceinture (familier) pas si zadrgniti, odreči se čemu
être toujours pendu à la ceinture de quelqu'un (figuré) ne se ganiti od koga

cejar nazaj (ritensko) iti (vozilo); popustiti, odnehati

no cejar en su empeño ne opustiti svojega naklepa

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

celeber -bris -e, pozneje celebris -e

1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

2. met.
a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.

celó même

celo jaz même moi
vsi, celo otroci tous jusqu'aux enfants, même les enfants
če ne celo voire même
bil je sposoben in celo talentiran človek c'était un homme capable, voire même un homme de talent
celo če même si, quand bien même, quand même

celōx -ōcis, m in f (enojamborna) jadrnica, brzoplovka: publica Pl. državna, poštna jadrnica, jadrnica za prevoz prtljage, celoces viginti deducti L., apparuit... piraticos celoces et lembos esse L.; šalj.: dic, unde onustam celocem agere te praedicem Pl. = kje si se ga napil, operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi hitro, ne počasi; preg.: qui celocem regere nequit, onerariam petit Ap. ap. Fulg.

céna (-e) f

1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda

cenar večerjati; jesti

invitar a cenar na večerjo povabiti
quedarse sin cenar ne večerjati

ceniti, ceniti² [é] (cenim) (spoštovati) schätzen, achten; würdigen
znati ceniti, ceniti zu schätzen wissen
začeti ceniti, ceniti [schätzenlernen] schätzen lernen
kako lastnost pri kom: rühmen an
ne ceniti, ceniti gering achten
ceniti, ceniti se sich [hochschätzen] hoch schätzen
nizko se ceniti, ceniti sich gering achten

ceníti to set a price on, to fix a price; to rate; to value; to estimate, to appraise; (spoštovati) to esteem, to respect, to appreciate; to prize

prenizko ceníti to undervalue, to underrate, figurativno to abase
previsoko ceníti to overrate
ne ceníti to think poorly of
zelo ceníti to think highly of, to set great store by, to make much of
zelo ga cenim I think a great deal of him

censé, e [sɑ̃se] adjectif smatran

vous êtes censé l'avoir fait vas imajo za storilca
nul n'est censé ignorer la loi nepoznavaqje zakona ne varuje pred kaznijo

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.