Franja

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

fomento m

1. topel obkladek

2. pren. podžiganje, podpihovanje, spodbuda:
le ricchezze sono spesso fomento ai vizi bogastvo pogosto vodi v razvade

foncer [fɔ̃se] verbe transitif vstaviti dno (sodu, kadi); navpično kopati; potemniti; verbe intransitif planiti, navaliti, pognati se (sur na); familier zelo hitro iti; postati temnejši

foncer un puits izkopati vodnjak
foncer un pieu zabiti kol
foncer une couleur, ses cheveux potemniti barvo, svoje lase
foncer sur l'ennemi navaliti na sovražnika
il fonce à cent à l'heure vozi, divja 100 km na uro
foncer dans le brouillard iti drzno naprej, ne brigajoč se za ovire in težave

fonctionnel, le [-nɛl] adjectif funkcionalen, funkcijski

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

fondamento m (m pl. -ti, f pl. -ta)

1. (pl. -ta) temelj:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe

2. (pl. -ti) pren. temelj, osnova:
i fondamenti della civiltà temelji civilizacije
parlare con fondamento govoriti utemeljeno
un'accusa senza fondamento, priva di fondamento neosnovana, neutemeljena obtožba
fare fondamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, na kaj

fondare

A) v. tr. (pres. fondo)

1. položiti temelje:
fondare una diga položiti temelje jeza
fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

2. osnovati, ustanoviti:
fondare un circolo ustanoviti krožek
fondare un'impresa ustanoviti podjetje

3. pren. zasnovati, utemeljiti:
fondare una teoria zasnovati teorijo
fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

1. temeljiti, biti zasnovan:
le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj

fonem samostalnik
jezikoslovje (glasovna enota) ▸ fonémaV slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov ali fonemov in jih zapisujemo s 25 črkami. ▸ A szlovén irodalmi nyelvben 29 hangzó vagy fonéma van, amelyeket 25 betűvel írunk le.
Sopomenke: glasnik
Povezane iztočnice: samoglasniški fonem

fontána (-e) f um. fontana:
rimske fontane le fontane di Roma

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

forca f

1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

4. geogr. sedlo

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

forestier, ère [fɔrɛstje, ɛr] adjectif gozdni, gozdnat; masculin gozdar, logar

chemin masculin forestier gozdna pot
le Code forestier predpisi o gozdovih
exploitation féminin forestière izkoriščanje gozda
ouvrier masculin forestier gozdni delavec
région féminin forestière gozdnata pokrajina

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni

fórma (-e) f

1. (oblika, videz) forma:
okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
pisna, ustna forma forma scritta, orale

2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
mojster v formi maestro della forma
izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
muz. ciklična forma forma ciclica

3. (predpisan način v občevanju) forme:
držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme

4. (formalnost) formalità:
samo zaradi forme per pura formalità, proforma

5. šport. forma:
biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma

6. filoz., lingv., tisk. forma

7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
glinena forma forma di argilla
kovinska forma conchiglia

formálnost (-i) f formalità:
izpolniti, opraviti formalnosti compiere le formalità, adempiere alle formalità
urediti vse potrebne formalnosti sbrigare le necessarie formalità
zaradi (gole) formalnosti per pura formalità

formel, le [fɔrmɛl] adjectif formalen, zunanji; nedvomen, nespodbiten, neomajen; kategoričen

ordre masculin formel kategoričen ukaz
preuve féminin formelle zanesljiv dokaz
politesse féminin toute formelle čisto formalna vljudnost