Franja

domá en (su) casa

biti doma estar en casa
ostati doma quedarse en casa
sem doma v Kranju soy natural de Kranj
biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
delati doma trabajar en casa
veliko doma tičati ser muy casero
napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!

dòmāćī -ā -ē domač, domači: domaći učitelj, hljeb, hleb; to su moji domaći -e životinje; -a plovidba; domaći aerotransport; osjećajte se na -u (po -u) počutite se kot doma (po domače)

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

Domidūcus -ī, m in Dōmidūca -ae, f (domus in dūcere) nevesto domov spremljajoči, domov spremljajoča, vzdevek Jupitra in Junone, ki kot zakonski božanstvi spremljata nevesto do moževega doma: Aug., M.

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
zoologija osel
figurativno bedak

to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
donkey's years cela večnost
pogovorno to ride the black donkey biti trmast
the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
since (ali for) donkey's years že od nekdaj

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

Donner, der, (-s, -) grom; der Geschütze: grmenje; wie von Donner gerührt kot od strele zadet

dopolnit|ev¹ ženski spol (-ve …) die Ergänzung
kot dopolnit/za dopolnit ergänzungsweise

doppelt dvojen; doppelt [soviel] so viel še enkrat toliko, dvakrat toliko; doppelt so groß dvakrat večji; doppelt (vorsichtig) figurativ toliko bolj (previden); doppelte Moral dvojna morala; doppelt genäht hält besser bolje dvakrat kot enkrat

doprinos samostalnik
1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulásSicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedka ▸ plusz munkaóra Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.

dopusti|ti (-m) dopuščati

1. zulassen; geschehen lassen

2. (dovoljevati) erlauben
ne dopustiti nicht zulassen/erlauben, verbieten
(dovoliti, omogočiti) gestatten

3. (kot domnevo/možnost) annehmen, einräumen

doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje

Dōrēs -um (Dōrieōn = Δοριέων: Vitr.) m (Δωριεῖς) Dorci, eno štirih glavnih grških ljudstev. Sprva so prebivali ob Olimpu, pozneje so se preselili v Dorido ob Ojti (Oeta) in si po trojanski vojni izbojevali Peloponez ter ustanovili kolonije ob jugozahodni obali Male Azije, na Kreti, Rodosu, Siciliji in na jugu Italije: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Dōricus 3, adv. -ē (Δωρικός) dorski, v dorskem (stavbarskem) slogu: gens Plin., aedes, genus, symmetria Vitr., dicta Q., Dorice loqui Suet.; subst. α) Dōricī -ōrum, m dorsko govoreči: Gell. β) Dōrica -ōrum, n dorska (v dorskem slogu zgrajena) svetišča: Vitr.; pesn. grški sploh: Dorica castra V., O., Pr., nox Val. Fl., ignes Sen. tr., Aucon Iuv.
b) Dōrius 3 (Δώριος) dorski: Plin., carmen H.; subst. Dōrium (Dōrion) -iī, n dorski način igranja na piščal: Cael., Dorium canere Ap.
c) Dōris -idis, acc. -idem in -ida, f (Δωρίς) dorska: Malea Lucan., dialectos Suet.; pesn. = sicilska: tellus Sen. tr.; kot subst. Dōris Dorida, α) pokrajina na severu Grčije ob Ojti: Mel., Plin. β) pokrajina v Mali Aziji ob južni obali Karije: Plin. γ) rastl. pseudanchūsa: Plin. δ) žensko ime, (gl. Dōris²)

2. subst. Dōriēnsēs -ium, m = Dōrēs: Iust.

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo