Franja

féminin, e [feminɛ̃, in] adjectif ženski; masculin, grammaire ženski spol; ženskost

sexe masculin féminin ženski spol, ženske
l'éternel féminin večna ženskost

fēminīnus 3, adv. -ē (fēmina)

1. ženski (naspr. masculus, masculinus): vocula Tit., calcei Ap., sexus Ulp., G., Vulg.; kot subst. ženski spol: neque est in his masculum femininumve Plin. nimajo ne moškega ne ženskega spola

2. gram. ženski, ženskega spola: Varr., Plin., Q., Amm.

fémoral, e, aux [femɔral, ro] adjectif bedrni

fendillé, e [-dije] adjectif razpokan

fenestré, e [fənɛstre] adjectif preluknjan

fenōmeno

A) m

1. pojav, fenomen:
il fenomeno dell'emigrazione pojav izseljevanja

2. pog. nekaj izjemnega:
quel medico è un fenomeno ta zdravnik je nekaj izjemnega

B) agg. pog. fenomenalen, izreden:
un ragazzo fenomeno fenomenalen fant

féodal, e, aux [feɔdal, do] adjectif fevdalen; familier veličasten, fantastičen

férié, e [ferje] adjectif prazničen, praznovan

jour masculin légalement férié zakonit praznik

fermant, e [fɛrmɑ̃, t] adjectif zaklepen, ki se zapira (zapre)

à jour fermant ob koncu dneva
à portes fermantes ko se zapirajo (grajska) vrata

fermé, e [fɛrme] adjectif zaprt, nedostopen; neobčutljiv

fermé aux mathématiques trde glave za matematiko
avoir L'esprit fermé à quelque chose ne imeti smisla, razumevanja za kaj
visage masculin fermé zaprt, sovražen obraz

fermo agg.

1. nepremičen:
il treno è fermo in stazione vlak stoji na postaji
fermo (là)! stoj!
fermi tutti! stojte!

2. pren. vztrajen, trden, neomajen:
è fermo nel suo rifiuto vztrajno zavrača

3. odločen:
ha giurato con voce ferma prisegel je z odločnim glasom

4. gotov, zanesljiv:
resta fermo che ci si veda giovedì zanesljivo se vidimo v četrtek
per fermo gotovo, zanesljivo

5. nepremično uprt:
con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante z očmi, uprtimi v grozljiv prizor

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.

ferré, e [fɛre] adjectif okovan, podkovan; nasut z gramozom; železnat (voda)

chemin masculin ferré z gramozom nasuta pot
voie féminin ferrée železna cesta, tir
par voie ferrée po železnici
être ferré en histoire, sur une question biti dobro podkovan v zgodovini, v kakem problemu

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

féru, e [fɛrü] adjectif ranjen

féru d'amour do ušes zaljubljen
être féru de quelque chose biti ves vnet za, zaljubljen v
féru d'une idée zaljubljen v idejo
d'une science v neko vedo

fervent, e [fɛrvɑ̃, t] adjectif vnet, goreč, strasten, navdušen; pobožen

amour masculin fervent strastna ljubezen
prière féminin fervente goreča, pobožna molitev; masculin goreč privrženec, občudovalec

fessu, e [fɛsü] adjectif ritast, z debelo zadnjico

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

fēstīvus 3, adv. -ē (fēstus)

I. pravzaprav „praznično razpoložen“, od tod vesel, radosten, zabaven: f. hospitium, f. fores, in festivo loco (= v gledališču) Pl., in loco festivo (v tej prijetni sobi) sumus festive (ljubko) accepti Pl. —

II. metaf.

1. veder, boder, živahen, dobrovoljen = dobre volje, vesel, kratkočasen: facinus, opera (f.) ludi Pl., homo, acroama Ci., alea Gell., festivissimum convivium Iust.; subst. fēstīvum -ī, n praznik: in vindemiarum festivo Lamp.

2. dovtipen, šaljiv, šegav: homo, poëma, oratio, sermo Ci., belle et festive Ci., quam festive crimen contexitur Ci., id festivissimum est, quod adicit orator Q., hoc festivissimum et facetissimum est Gell., festivissime inquit Gell.

3. prisrčen, dobrodušen: f. caput Ter. dober možak, filius, puer Ci., pueri, quibus nihil potest esse festivius Ci., pater festivissime Ter.

4. čeden, ličen, lep, ljubek, všečen, zal: femina Pl., aedes festivissimae Pl., alicui facilis et festivus Ter., f. copia (librorum) Ci. lepo število, nonne sunt illa festiva? Ci., titulus festivior Plin., area f. Plin. iun., cantus f. Cl.