Franja

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

fuso m

1. tekstil vreteno, vitek, motovilo:
diritto come un fuso pren. raven kot sveča
andare diritto come un fuso pren. iti naravnost, brez obotavljanja

2.
fuso orario geogr. časovni pas

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

fūtilis in futtilis -e (morda sor. s cōn-fūtāre, po drugih pa s fundere; torej futilis = ki se lahko izlije)

1. ki prepušča, ki ne obdrži: tam futiles (canes) Ph. ki lahko izgubljajo blato; subst. fūtile -is, n (sc. vas) posoda za vodo, zalivalka, zalivača, v rabi pri Cererinem in Vestinem bogoslužju: Don. (prim.: vasa futilia a fundendo vocata P. F.).

2. metaf. nezanesljiv, krhek, puhel, prazen, ničev, zastonj(ski).
a) o stvareh in abstr.: nucro glacies ceu futilis ictu dissiluit V. f. alacritas, laetitia, sententia Ci., opes S. fr., causa Plin., tempus f. et caducum Plin. iun. pretekajoč in minljiv, ictus, votum Sil., sensūs Gell. prazni pojmi, pojmi brez jedra.
b) o osebah: servus Ter., haruspices … futiles esse dicamus Ci., consiliis non futilis auctor T., f. competitores Gell.; v pl. subst.: saeviter suspectionem ferre falsam futtilum (= futtilium) est Enn. ap. Non., quis non odit … vanos, leves, futtiles? Ci. vetrnjakov. — Adv.

1. fūtiliter (futtiliter) nepridoma, zaman, zastonj: Ap. (?), Non.

2. fūtile (futtile) = fūtiliter: Pl. quod fretum est futile, amici, nos feramus fortiter Enn. ap. Non.

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gain² [gein] samostalnik
dobiček, korist, dobitek, pridobitev, prirastek, izboljšanje; zmaga
množina dohodki, zaslužek

love of gain koristoljubje
no gains without pains brez dela ni jela

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

garancija guarantee; warranty

z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
garancija proti security against, insurance against, safeguard against
ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
zahteval bom dobre garancije I shall want good security
naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
ki ima tovarniško garancijo factory warranted

garantie [garɑ̃ti] féminin jamstvo, poroštvo, varstvo

sans garantie brez jamstva, nezajamčen
bon masculin de garantie garancijski list
être sous garantie biti zajamčen

garantito

A) agg. zajamčen, garantiran:
stoffa di lana garantita blago iz prave volne
l'auto è garantita per tre anni avto ima triletno garancijo

B) avv. gotovo, zanesljivo:
garantito, me la pagherai! to mi boš brez skrbi plačal!

garáti to toil; to plod; to drudge; to fag; to grind away (at)

garáti kot konj to work oneself to death, žargon to sweat one's guts out
brez prestanka garáti to keep one's nose to the grindstone

gárdedama chaperon

biti zaljubljencema za gárdedamo to play gooteberry to a pair of lovers
hoditi na večerne zabave brez gárdedame to go to evening parties without a chaperon

gare! [gar] interjection pozor! previdno!

gare aux fils (de fer)! pozor na žice!
gare à toi! pazi se!
gare aux conséquences! pazi(te) na posledice!
sans dire, sans crier gare! brez opozorila, svarila; nepričakovano, nenadoma
gare aux chutes! ne premetavati!
gare aux pickpockets! pozor pred žeparji!
gare la tête! pazi na glavo! umakni glavo!

Gefackel, das, mencanje; ohne viel Gefackel brez (kakega) okolišenja

Gehalt¹, der, (-/e/s, -e) (an) vsebina, vsebnost (česa), koncentracija (česa), količina/množina (česa in v); Philosophie jedro; ohne (jeden, tieferen) Gehalt brez (vsake, globlje) vsebine

general² [džénərəl] pridevnik
splošen, obči, navaden; skupen; glaven
vojska višje stopnje od polkovnika

general cargo mešan tovor
general delivery izročitev pošiljk na pošti brez dostave, poste restante
in general na splošno
a person of general information mnogostransko izobražen človek
general post splošna premestitev
general practitioner splošni zdravnik
general servant dekle (sluga) za vse
general reader človek ki prebere vse, kar mu pride pod roke
britanska angleščina general dealer trgovec z mešanim blagom
general approbation splošno odobravanje
general hospital splošna bolnica
general order dnevno povelje
General Post Office glavna pošta
general staff glavni štab
navtika general trader tramper
as a general rule praviloma, na splošno, redno
general attorney državni tožilec
vojska general service splošna vojna obveznost
general elections splošne volitve
in a general way na splošno
postmaster general britanska angleščina minister za pošte
in general terms čisto na splošno

generalni direktor stalna zveza
(vodja organizacije) ▸ vezérigazgató, főigazgató
Generalni direktor je med drugim podpisoval pogodbe celo brez vednosti drugih direktorjev podjetja. ▸ A vezérigazgató többek között a társaság többi igazgatójának tudta nélkül írt alá szerződéseket.
Sprejela sta nas ministrica za notranje zadeve in generalni direktor policije. ▸ A belügyminiszter és a rendőrség főigazgatója fogadott bennünket.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.