Franja

armiger -gera -gerum (arma in gerere)

1. orožjenosen, oborožen: corpus Acc. in Ci. ep., equus Pr., deus (= Mars), cohors Sil., inter cives armigera dissensio Vitr.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: sulcus Pr. ali arvum Cl. (o kolhidskem polju; prim. armifer 2). — Od tod subst.

1. armiger -gerī, m
a) orožjenosec (= ki nosi orožje komu drugemu), oproda: Pl., Ap., regis O., Achillis V., hic Dardanio Anchisae armiger ante fuit V., obtruncato prius armigero L., armiger Iovis V., O. ali fulvus tonantis armiger Cl. strelonosni orel; atrib.: servus armiger Pl.; pesn.: armiger hac magni patet Hectoris Stat. Mizensko predgorje (Misēnum, imenovano po Hektorjevem oprodi Mizenu); pren.: armiger Catilinae Ci. oproda = pomagač.
b) pl. armigerī -ōrum, m α) oboroženci, kopjaniki: cum paucis armigeris in tabernaculum venit Cu. β) telesni stražarji, telesna, dvorna straža (ὑπασπισταί): ipse cum armigeris... processit Cu., in regiam coëunt... ex armigeris... Perdiccas et Leonnatus Cu.

2. (redko) armigera -ae, f orožjenosilka, oboroženka: (Diana) nympharum tradidit uni armigerae iaculum O., armigera Iovis Plin., aquila, quae ob hoc armigera huius teli (= fulminis) fingitur Plin.

armillum -ī, n (armus) naramna vinska posoda, naramni vinski vrček: Varr. ap. Non., P. F. Od tod preg.: ad armillum redire ali reverti Ap. zopet stare (namreč zvijače) uganjati, zopet po starem živeti; elipt.: hinc a me ilicet anus rursum ad armillum Luc. ap. Non.

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

Arna -ae, f Arna, umbrijsko mesto (zdaj Civitella d'Arno): Sil. Od tod subst. pl. Arnātēs -um, m Arnčani, preb. Arne: Plin.

Arnus -ī, m Aren (zdaj Arno), najpomembnejša reka v Etruriji: L., Plin., T. Od tod adj. Arniēnsis -e poarnski: tribus Ci., L.

aroint, aroynt [ərɔ́int] medmet arhaično

aroint thee! izgini!, proč od tod!

Arpī -ōrum, m Arpi, mesto v Apuliji, po bajki ga je ustanovil Diomed iz Argov in ga poimenoval Ἄργος ῖππιον, iz česar naj bi nastalo starejše ime Argyrippa (ali pesn. Argyripa: V., Sil.) -ae, f Argiripa, in pozneje Arpī: Ci. ep., L. idr. — Od tod adj.

1. Arpīnus 3 arpski, iz Arpov: Varr., L.; subst. Arpīnī -ōrum, m Arpovci, preb. Arpov: L.

2. Arpānus 3 = Arpīnus 3: Front.; subst. Arpānī -ōrum, m = Arpīnī: Plin.

Arpīnum -ī, n Arpin, sprva volskovsko, potem samnijsko mesto v jugovzhodnem Laciju ob Fibrenu, Marijevo in Ciceronovo rojstno mesto (zdaj Arpino): Ci., S. — Od tod adj.

1. Arpīnās -ātis, abl. -ī arpinski: ager, fundus Ci.; subst.
a) Arpīnās -ātis, abl. -ī in -e, m Arpinec: Sid. (soobl. Arpīnātis -is, m: Ca.); nav. v pl. Arpīnātēs -ium, m Arpinci, preb. Arpina: Ci., Plin.
b) Arpīnās -ātis, abl. -ī, n Arpinsko: in Arpinati (sc. praedio) Ci. na arpinskem vaškem posestvu (Ciceronovem).

2. Arpīnus 3 arpinski, iz Arpina: chartae (sc. Ciceronis) Mart.

arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
s'arracher de, à iztrgati se od, iz
s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
on se l'arrache trgajo se zanj
s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati

arrebatar s silo iztrgati, ugrabiti; očarati

arrebatar de (entre) las manos iz rok iztrgati
arrebatar la vida komu življenje vzeti
arrebatarse razburiti se; navdušiti se; požgan biti od vročine (žito)
¡no se arrebate V.! ne razburjajte se!

arrēctārius 3 (arrigere) navpičen; od tod subst. arrēctāria -iōrum, n (sc. tigna) navpični stebriči (stojala) ob stenah: Vitr.

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

Arrētium -iī, n Arecij, eno izmed 12 starih mest etruščanske zveze z vinorodno in žitorodno zemljo, znamenito po umetniški obrti (izdelovanje orožja, lončarstvo, opečne stavbe), Mecenatovo rojstno mesto (zdaj Arezzo): Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arrētīnus 3 arecijski, iz Arecija: ager S., Tib., mulier, coloni Ci., praedium N., testae, vasa Macr., laser Augustus ap. Macr. (šalj. o Mecenatu); subst. Arrētīnī -ōrum, m Aretčani, preb. Arecija: Ci., Plin.

arretrare

A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti

B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil

arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

agua arriba proti vodi
de arriba zviška (navzdol)
arriba de več kot, nad
de arriba abajo od vrha do tal
la parte de arriba gornji del
el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
volver lo de arriba abajo vse premetati
¡arriba! le daj(te)!
¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!

arrigō -ere -rēxī -rēctum (ad in regere)

1. vzravna(va)ti, vzdigniti (vzdigovati), pokonci postaviti: arrectis in hastis praefigunt capita V., arrecti litore currūs V., pectora quorum (anguium) inter fluctus arrecta... superant undas V., arrectae squamae V., comas arrexit (leo) V. je naježil grivo, se je naježil, arrectae horrore comae V. nasršeni; arrigere aures Ter. uho nastaviti, suo mihi hic sermone arrexit aurīs Pl., arrectis auribus horrent quadrupedes O. z nastavljenimi ušesi, silent arrectisque auribus adstant V., arrectis luminibus V. z dvignjenimi očmi; constitit in digitos... arrectus V. vzpenši se na prste; v sramotilnem pomenu: arrectus penis Mart; od tod elipt. arrigere (sc. penem) spolovilo dvigniti, pohoten biti (na ženske): arrigere in aliquam Antonius ap. Suet., arrigere ad puellas Mart.; abs.: iam nisi per somnum non arrigis Mart.

2. pren.
a) duševno dvigniti, nape(nja)ti: arrexere animos Itali V. so ostrmeli, arrectae spes iuvenum V., arrecta cupido V. napeto pričakovanje, arrecta omni civitate, quanta fides amicis Germanici... T. ko je bila vsa država v napetem pričakovanju.
b) srce razigra(va)ti komu, koga (o)srčiti, (o)bodriti, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), podž(i)gati, razburiti (razburjati), (raz)dražiti: eos non paulum sua oratione Marius arrexerat S., consulis animus... paulum arrectus S., vetus certamen animos eorum arrexit S., libertas praeter spem data arrexit (sc. animos) L., arrectae stimulis irae V.; suos hortando ad virtutem arrigere S., arrecti ad bellandum animi sunt L.; z grškim acc.: his animum arrecti dictis V. ohrabreni. Od tod adj. pt. pf. arrēctus 3 dvignjen, kvišku stoječ, strm: auriculae Col., pleraque Alpium ab Italia... arrectiora sunt L.

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

Arrius 3 Arij(ev), ime rimskega rodu,

1. Q. Arrius Kvint Arij, pravnik in govornik, pretor l.72, v suženjski vojni poražen od Spartaka; kot bogat homo novus je l.59 pripravil sijajno „sedmino“ na čast svojemu očetu: Ci., H. (ki označuje njegove sinove za ožrljivce — parazite).

2. Arrius Varus Arij Var, vojskovodja v Vespazijanovem času: T.

3. Arria Arija, blaga žena Peta Trazeje (Paetus Thrasea), ki je l.42 po Kr. spodbujala svojega moža k samomoru: T.

arrochire v. intr. (pres. arrochisco) ohripeti:
arrochire per la tosse ohripeti od kašlja

arrogātor -ōris, m (arrogāre)

1. prisvojitelj (prisvojevalec) česa: Arn.

2. od države pooblaščeni posinovitelj odrasle in samostojne osebe (prim. arrogātiō 1.): Icti.