Franja

séduire* [sedɥir] verbe transitif zapeljati (une femme žensko); figuré očarati, premamiti, fascinirati, privlačevati; podkupiti

fille féminin séduite zapeljano dekle
cette vie ne me séduit pas to življenje mi ni všeč, me ne privlači
séduire le public očarati občinstvo

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

see out prehodni glagol
spremiti (koga) do vrat

to see a thing out ne pustiti nekega dela, dokler ni končano; do konca izvesti; prisostvovati (čemu) do konca

see through prehodni glagol & neprehodni glagol
jasno videti, spregledati (namere kake osebe itd.); pomagati (komu) iz težkega položaja, iz težav, da uspe

to see a thing through ne pustiti nekega dela, dokler ni končano, vzdržati, vztrajati do konca; do konca izvesti

sehen (sah, gesehen)

1. videti; (schauen) gledati, pogledati; doppelt sehen videti dvojno; mit eigenen Augen sehen videti na lastne oči; sehen lassen pokazati; sich sehen lassen pokazati se; sich sehen lassen können figurativ imeti kaj pokazati, es kann sich sehen lassen (tega) ni treba skrivati; gern sehen rad videti; nicht gern sehen ne videti rad, ne marati; nicht mehr sehen können ne moči več videti (ich kann das nicht mehr sehen videti več ne morem tega) ; aus etwas sehen (ersehen) videti, razvideti; sich satt sehen an nagledati se; (meinen) meniti/soditi (da); sehen auf gledati na, pogledati na; sehen durch gledati skozi, pogledati skozi; siehst du! no, vidiš!

2. sehen nach (suchen) iskati (kaj), einem Kind: paziti na, gledati na; Zimmer nach dem Garten usw.: gledati na vrt, biti obrnjen na vrt

3. sehen auf gledati na, paziti na

4. etwas erfüllt sehen videti, da je (nekaj) izpolnjeno; sich betrogen sehen videti, da si (prevaran/ogoljufan); sich genötigt sehen biti prisiljen; sich (nicht) in der Lage sehen (ne) biti sposoben, (ne) imeti možnost(i); auf die dauer gesehen za trajno, na dolg rok

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

seinesgleichen podobni; njemu enaki; seinesgleichen suchen ki mu ni para

sē-iungō -ere -iūnxī -iūnctum (sē =sēd in iungere)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločati, odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), izločiti (izločati, izločevati): terras ac mare totum LUCR., Alpes Italiam a Gallia seiungunt N., seiungere se ab aliquo CI. EP.; s samim abl.: seiungere matrem iam gelidis nequeo bustis STAT.; med.: seiungi promunturia, quae antea iuncta fuerant, arbitrere IUST.; metaf.: aliquem ex fortissimorum civium numero CI. izločiti, se ab libertate verborum CI. oddaljiti se, distancirati se, izogibati se, natura atque vis animi seiuncta ab his usitatis ... naturis CI. bistveno drugačna, bistveno različna, dum modo mea ista sit privata calamitas et a rei publicae periculis seiungatur CI. in ni združena z nevarnostmi za državo, seiunctum a re propositā est N. ne ujema se, ni v skladu, ni v zvezi, ni povezano, seiungere se a labore forensi T. umakniti se, distancirati se, rhetorice, quae sit a bono viro ... seiuncta Q. ki jo poštenjak odriva (odklanja); s samim abl.: CL., corpore seiunctus dolor LUCR.

2. occ. razločiti (razločati, razločevati): morbum ab aegrotatione CI., liberalitatem et benignitatem ab ambitu atque largitione CI.

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

sel [sɛl] masculin sol (tudi figuré); figuré začimba; duhovitost

sel pour le bain, commun, de cuisine, fin, gemme, marin sol za kopel, navadna, kuhinjska, fina, kamena, morska sol
sels pluriel volatiles, sels anglais vonjava, hlapljiva sol
le sel de la terre (figuré) aktivni element, elita, sol
mine féminin de sel rudnik soli
pincée féminin de sel ščepec soli
régime masculin sans sel neslana dieta
récolte féminin du sel marin dans les marais salants pridelek, žetev morske soli na solinah
cheveux masculin pluriel poivre et sel temni lasje, pomešani z belimi
être changé en statue de sel (figuré) okamneti
cela ne manque pas de sel to ni brez duhovitosti
mettre, mêler son grain de sel (neumestno) se vmešati v kaj
respirer des sels vdihavati vonjavo soli

selbst¹ sam (mir ist es selbst peinlich... meni samemu je nerodno, ich habe selbst gehört sam sem slišal/slišala); osebno, brez tuje pomoči; von selbst sam od sebe, sam po sebi; Herr seiner selbst sein imeti se v oblasti; die Ruhe usw.: selbst sein biti poosebljen mir itd.; er/sie ist nicht mehr er/sie selbst samemu sebi ni več podoben/podobna; sich selbst vor Wut nicht mehr kennen biti čisto iz sebe od besa; selbst ist der Mann pomagaj si sam

selbst² Adverb celo (selbst seine Freunde celo njegovi prijatelji, selbst das half nicht celo to ni pomagalo)

semblable [sɑ̃blablə] adjectif podoben, sličen (à quelque chose čemu); takšen; masculin bližnjik, sočlovek

mon semblable meni podoben, meni enak, (človek) moje vrste
en semblable occasion ob podobni priliki
triangles masculin pluriel semblables podobni trikotniki
il ne s'est jamais rien vu de semblable kaj takega svet še ni videl

seme m

1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

2. ekst. pog. koščica

3. biol. seme, sperma

4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

5. knjižno rod

6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora

7. igre barva (pri kartah)

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

sèn (snà) m (pl. sni)

1. sonno; sogno:
globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
verjeti v sne credere nei sogni

2. pren. sogno:
sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti

señal ženski spol znamenje, znak, signal; mejni kamen; sled; brazgotina; križec (podpis nepismenih)

señal de aviso predznak, predsignal
señal luminosa svetlobni signal
señal de peligro signal v sili
señal de unión vezaj
bandera de señales signalna zastava
disco de señales signalna plošča
en señal kot dokaz, v znak
en señal de protesta kot izraz protesta
ni señal (fig) niti sledu ne
dejar (paga y) señal aro dati
hacer una señal znak dati, pomigniti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
señales de camino (ali de turismo) markacije, znaki na poti

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

senatorkin pridevnik
(o članici senata) ▸ szenátorasszonyi, szenátorasszony
Okoli 16 odstotkov senatorkinih volivcev se še ni odločilo, okoli 23 odstotkov napoveduje podporo McCainu. ▸ A szenátorasszony szavazóinak körülbelül 16 százaléka még nem döntött, 23 százalékuk pedig McCaint fogja támogatni.
Tajna služba je povedala, da že preiskujejo ozadje senatorkine objave. ▸ A titkosszolgálat elárulta, hogy már vizsgálják a szenátorasszonyi nyilatkozat hátterét.

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni