Franja

natánčen exact; accurate; precise; punctilious; particular (za, v on, about, in)

natánčen človek a meticulous person
ne bodi tako natánčen! don't be so particular!

natkáti (-tkèm) perf. ➞ tkati

1. tessere

2. ekst. tessere, intessere, fare:
pajki so natkali mreže i ragni hanno intessuto la ragnatela

nató adv. poi, quindi; successivamente; knjiž. indi:
na čelu so stopali zastavonoše, nato tekmovalci in testa marciavano i portabandiera, poi venivano gli atleti

natòriti nàtorīm
1. narediti gnoj (v toru)
2. rib. vreči vabo ribam: jato galebova opazi mjesto natoreno malim ribicama kjer so se na vabo zbrale ribice

Natov pridevnik
(o mednarodni organizaciji) ▸ NATOLeta 1994 so Natova letala prvič v zgodovini zavezništva vojaško posredovala zunaj ozemlja članic. ▸ 1994-ben a szövetség történetében először fordult elő, hogy a NATO-repülőgépek a tagországok területén kívül hajtottak végre katonai beavatkozást.
Rusija načrtuje, da bo prispevala 10.000 vojakov, a zavrača, da bi bili pod Natovim poveljstvom. ▸ Oroszország a tervek szerint 10.000 katonát ad, de nem hajlandó a NATO parancsnoksága alá rendelni őket.

natrésti to shake down a quantity (sadja of fruit), to get by shaking down

otroci so natresli veliko jabolk the children have shaken a lot of apples down
natrésti poti s peskom to sand (the) footpaths
natrésti komu peska v oči to throw dust in someone's eyes

natrij samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ nátriumZnanstveniki so ugotovili, da že zmerna omejitev vnosa natrija zmanjša krvni tlak. ▸ A tudósok rájöttek, hogy már a kissé korlátozott nátriumbevitel is csökkenti a vérnyomást.
Sopomenke: Na

Naucratēs -is, acc. sg. -em, abl. -e, nom. pl. -ae, m (Ναυκράτης) Návkrat, Eritrejec, grški govornik, Izokratov učenec: Ci., Q.; v pl.: illi Theopompi, Ephori, Philisti, Naucratae Ci. možje, kakršni so Teopomp, Efor, Filist, Navkrat.

nauče [é] ➞ → naučiti
kar stari store, se mladi nauče wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

nàusnica ž
1. brčice: tek mu trgla nausnica pognale su mu prve brčice; počela momka gariti nausnica fantu so se začele črniti prve brčice
2. del obraza med gornjo ustnico in nosom

nauta -ae, m (skrč. iz nāvita: nāvis) in pesn. nāvita -ae, m

1. ladjar, brodnik, brodar, mornar: Ci. idr., audivi ex nauta, qui illas vexerat Ter., navita Charon V., Stygiae navita (sc. Charon) turpis aquae Tib., navitae (sc. Charonti) reddita stipe Ap., navita Porthmeus Petr. poet., nautae sunt omnes, qui navigandi causā in navi sunt Ulp.; sg. kolekt.: obvertit navita remos O.; occ. ribič: dum navita retia siccat O.

2. ladijski gospodar, lastnik ladje, ladjar, kupec, trgovec, prekupčevalec: Myrtoum pavidus nauta secat mare H., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., miles nautaeque per omne audaces mare qui currunt H.; sg. kolekt.: Aemilianus nauta Sid.

3. mornar, pomorščak: Cat., voluptas nullast navitis … maior meo animo quam quando ex alto procul terram conspiciunt Pl., nautae militesque Siculorum Ci., nautae dominique navium C., nautas gubernatoresque comparari iubet C., navita de ventis, de tauris narrat arator Pr., multā prolutus vappā nauta H. (z „mornarji“ označuje H. najsurovejše ljudi; da je druženje z mornarji škodljivo za moralo, so torej vedeli že starodavniki).

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

nauticus 3 (izpos. gr. ναυτικός) ladijski, ladjarski, brodniški, brodarski, pomorski, mornarski: Plin., Dig., instrumentum L., exuviae n. Ci. zaplenjeni ladijski kljuni (nosovi), „inhibere“ est verbum totum nauticum Ci. ep. čisto mornarski izraz, scientia atque usus nauticarum rerum C. teoretično in praktično znanje pomorstva, castra n. N. obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, n. pinus V. ladja, clamor V. vpitje mornarjev, funis Fest.; subst. nauticī -ōrum, m mornarji, pomorščaki: nautici tabernacula detendunt L., velificant in Pado nautici Plin.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

navadno prislov
(običajno) ▸ általában, szokásos módonOna je poskušala biti, kar navadno imenujemo vzorna gospodinja. ▸ Igyekezett olyan lenni, amit mi általában mintaháziasszonynak nevezünk.Spat je odšel prej kot navadno. ▸ A szokásosnál korábban feküdt le.
Bolečina navadno prizadene le polovico glave. ▸ A fájdalom általában csak a fej felét érinti.
Stroški so navadno majhni, kadar je biotska pestrost gozda velika. ▸ A költségek általában alacsonyak, ha az erdő biológiai sokfélesége magas szintű.
Boleča doživetja so navadno povezana s slabo samopodobo in strahom. ▸ A fájdalmas élmények általában összefüggésben vannak az alacsony önbecsüléssel és a félelemmel.
Jabolka drugega razreda so navadno cenejša le za 30 do 35 %. ▸ A másodosztályú alma általában csak 30–35 százalékkal olcsóbb.
Sredi julija je bilo do pet stopinj hladneje kot navadno. ▸ Július közepén akár öt fokkal is hűvösebb volt a szokásosnál.
Sopomenke: običajno, ponavadi

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.

1. rotolare, rovesciare:
hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri

2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte

3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente