Franja

προ-φυλάσσω, at. -ττω 1. act. stojim na straži pred čim, sem v sprednji straži, stražim pred kom, stražim koga τινά, τινός. 2. med. skušam se ubraniti, česa βέλη, skušam preprečiti, odvrniti λιμόν, τινά, varujem se česa, sem oprezen.

προ-φύομαι [samo aor. προὔφῡν] poet. sem (rojen) pred kom τινός.

πρό-χειρος 2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.

πρῴην adv., ep. tudi πρωι-ζά, πρωίζ' [Et. iz πρωϝιᾶν, gl. πρωί] pred kratkim, nedavno, predvčerajšnjim.

πρωΐ, at. πρῴ [Et. idevr. prōwi, nem. früh (stvn. fruo), sor. πρό] comp. πρωίτερον, πρῴτερον, πρωιαίτερον, sup. πρωίτατα, πρωιαίτατα 1. zgodaj, zarana, τὸ πρωί jutro; ἅμα πρωΐ, ἀπὸ πρωΐ NT. 2. prezgodaj, pred časom, prerano.

Πρωτεσί-λᾱος, ὁ, ion. -λεως, εω iz Tesalije, je bil prvi izmed Grkov ubit pred Trojo.

πτήσσω [Et. iz πτᾱκ-jω, sor. πτάξ, πτωχός. – Obl. fut. πτήξω, aor. ἔπτηξα, pf. intr. ἔπτηχα, ep. pt. πεπτηώς, ῶτος, fem. πεπτηυῖα]. πτώσσω ep. ion. poet. 1. trans. (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah, potarem, pobijem. 2. intr. plašno se potuhnem, boječe počenem, skrivam se pred kom (vsled strahu), plašno bežim, prestrašim se, tresem se, bojim se, plašim se, srce se mi krči (strahu); πεπτηώς k tlom se tiščeč, čepeč, prihuljen; πτώσσω κατὰ δῆμον hodim okoli kot berač.

πτωσκάζω ep. = πτώσσω; intr. sem v strahu, skrivam se od strahu, trepetam, bežim pred kom ὑπό τινι, kam ὑπό τι, κατά τι.

πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.

ῥύομαι d. m. [fut. ῥῡ́σομαι, aor. ἐρρυσάμην, ep. praes. inf. ῥῦσθαι, impf. iter. 2 sg. ῥύσκευ, aor. ῥυσάμην (tudi σσ), impf. 3 pl. ῥύατο, aor. 3 sg. ἔρρῡτο; NT aor. ἐρυσάμην, pass. ἐρύσθην] 1. k sebi potegnem, rešim, odrešim, osvobodim τινά, τί, ἔκ τινος, ὑπέκ τινος iz česa, ἀπὸ τοῦ πονηροῦ hudega NT, τινὰ μὴ κατθανεῖν smrti; νόσου ozdravim, ἐκ δουλοσύνης iz sužnosti, ἐπί τινι pod kakimi pogoji; ὁ ῥυόμενος odrešenik NT. 2. a) varujem, branim, ščitim, ὑπό τινος pred kom; b) popravim αἰτίας ἔργῳ; c) zakrijem μήδεα; d) zadržujem, oviram Ἠῶ.

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σκεπάω [3 pl. praes. ep. σκεπόωσι] krijem, pokrivam; odvračam od česa, varujem, branim pred kom τί τινος, ščitim.

σκέπη, ἡ (σκέπας) 1. odeja, pokrivalo. 2. varstvo, varnost, ἐν σκέπῃ εἰμὶ πολέμου sem v varnosti pred vojsko.

σκοτόω (σκότος) o-, zatemnim, pomračim; pass. stemnim se NT, σκοτοῦμαι tema se mi dela pred očmi.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

στυγέω ep. ion. poet. [aor. ἐστύγησα, ep. ἔστυξα, ἔστυγον, pf. ἔστυγηκα (s prez. pom.), pf. pass. ἐστύγημαι, aor. ἐστυγήθην, med. fut. στυγήσομαι (s pas. pom.)] 1. a) mrzim, sovražim, studim, mrzi mi kaj, gabi se mi kaj; b) bojim se, tresem se, groza me je τινά, τί in inf. 2. aor. ἔστυξα kavzat. napravil sem komu kaj strašno, τῷ κέ τεῳ στύξαιμι μένος učinil bi, da bi se marsikdo tresel pred.

συνδικέω poet. zagovarjam, branim koga (τινί) pred sodiščem, potegujem se za njegove pravice.

σύν-δικος 2 (δίκη) 1. vsem skupaj lasten. 2. kdor zagovarja pred sodiščem; ὁ odvetnik, zagovornik, zastopnik.

σῡ́ρω [fut. συρῶ] vlečem, vlačim (iz česa), potegnem, (iz)vlečem (pred koga) NT.