Franja

Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.

Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

Arīminum -ī, n Arimin (zdaj Rimini), obmorsko mesto v Umbriji: Varr., Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arīminēnsis -e ariminski: Folia H., ager Plin.; subst. Arīminēnsēs -ium, m Ariminci, preb. Arimina: Ci.

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.

Aristarchus -ī, m (Ἀρίσταρχος) Aristarh,

1. Aristarh iz Samotrake, slavni slovničar, ki se je izobraževal v Aleksandriji, izdajatelj Homerjevih pesnitev, razlagalec in strog kritik Homerja in drugih gr. pesnikov, živel okoli l.170 v Aleksandriji: Varr., Ci. ep., O.; pren. apel. Aristarh = strog kritik: H., Hier., mearum orationum tu Aristarchus es Ci. ep. Od tod Aristarchēī -ōrum, m aristarhovci, Aristarhovi privrženci in nasledniki = strogi kritiki: Varr.

2. Aristarh Tegejan, gr. tragik, Evripidov sodobnik: Pl., Fest.

Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.

Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,

1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.

2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.

3. neki Masilijec: Ci.

4. neki slikar: Plin.

5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.

6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).

aristokracija samostalnik
1. (privilegiran družbeni sloj) ▸ arisztokráciaLov je bil vedno pravica aristokracije. ▸ A vadászat mindig is az arisztokrácia kiváltsága volt.

2. (izbran krog ljudi) ▸ arisztokráciaNa Berkeleyju, Stanfordu in Princetonu je od nekdaj nastajala intelektualna aristokracija, ki ji je bilo namenjeno, da bo vodila ZDA, morda celo svet. ▸ A Berkeleyn, a Stanfordon és a Princetonon formálódott mindig az az értelmiségi arisztokrácia, amelynek az USA, sőt talán az egész világ irányítását szánták.
Jane Fonda se je leta 1937 rodila v samo aristokracijo ameriške filmske industrije. ▸ Jane Fonda 1937-ben az amerikai filmipar arisztokráciájába született bele.

3. (oblika vladavine) ▸ arisztokrácia
Monarhiji je sledila dolgotrajna aristokracija in tej se je leta 594 pr. n. št. uprl Solon. ▸ A monarchiát az arisztokrácia hosszan tartó uralma követte, és i. e. 594-ben Szolón ez ellen lázadt fel.

4. (aristokratskost) ▸ arisztokráciaČrna barva izraža aristokracijo duha. ▸ A fekete szín a szellem arisztokráciáját tükrözi.
Z zamislijo aristokracije duha bi radi poudarili, da vendarle obstajajo tudi višje vrednote, h katerim se lahko človek zateče v teh zbanaliziranih, potrošniških časih. ▸ A szellem arisztokráciájának elképzelésével azt szeretnék hangsúlyozni, hogy mégiscsak léteznek magasabb értékek, amelyekhez az ember menekülhet ebben az egyre banálisabbá váló fogyasztói korban is.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

arithmēticus 3 (gr.ἀριϑμητικός) po številih določen, računski, aritmetičen: Vitr. Od tod subst.

1. arithmēticus -ī, m izvrsten računar: Boet., Cass.

2. arithmētica -ae, f: Sen. ph. ali (v gr. obl.) arithmēticē -ēs, f (ἀριϑμητική , sc.τέχνη): Vitr., Plin. računstvo, aritmetika =

3. arithmētica -ōrum, n (ἀριϑμητικά): Ci. ep., Boet.

arithmus -ī, m (gr.ἀριϑμός) število, od tod Arithmī(čisto lat. Numerī)-ōrum, m četrta Mojzesova knjiga: Tert.

Arīus² -īī, m (Ἀρεῖος) Arij, razkolnik v krščanski cerkvi: Prud. Od tod adj. Arīānus 3 Arijev, arijski: Eccl.; subst. pl. Arīānī -ōrum, m arijevci, Arijevi privrženci: Eccl.

arktični krog stalna zveza
geografija (o navidezni črti na severni polobli) ▸ északi sarkkör
Severni del države leži znotraj arktičnega kroga. ▸ Az ország északi része a sarkkörön belül terül el.
Severno od arktičnega kroga so poletja zelo kratka, vendar tudi vroča. ▸ Az északi sarkkör felett a nyarak ugyan nagyon rövidek, de kifejezetten melegek.

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.