Franja

catōnium -iī, n (iz gr. κάτω spodaj) podzemlje: Lab. ap. Gell., Eccl.; od tod besedna igra: vereor, ne in catonium Catoninos Ci. ep.

caucasien, ne [-zjɛ̃, ɛn] adjectif kavkaški

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

cautiō -ōnis, f (cavēre)

1. opreznost, previdnost, pazljivost: videte, quam longe videar a cautione mea discedere Ci.; z objektnim gen.: horum incommodorum una cautio est Ci. opreznost pri...; s subjektnim gen.: c. defendendi Ci.; res habet multas cautiones Ci. ima mnogo, česar se je treba paziti, toda: quae cautionem non habent Ci. ep. ki za previdnost nima mesta, čemur se ni možno ogniti; (mihi) cautio est, ne... Pl., Ter. moram se paziti.

2. jur. poroštvo, jamstvo, polog, varščina (obveznica, zadolžnica): uno tempore cautiones fiebant pecuniarum Ci., sine cautione id Fannius Roscio debebat Ci. brez dolžnega pisma, c. chirographi Ci. lastnoročno pisana obveznica, cautionem idoneam offerre Icti.; z ACI: Suet.; pren.: hunc... Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci.

cavalerie [kavalri] féminin konjenica

cavalerie légère, grosse lahka, težka konjenica
c'est de la grosse cavalerie močna, solidna, a ne elegantna roba

cavalleria f

1. voj. konjenica:
cavalleria leggera, grossa lahka, težka konjenica
passare in cavalleria pren. pozabiti, ne zmeniti se več (za dogovorjeno); izgubiti se

2. hist. viteštvo

3. ekst. viteštvo; vrlost, velikodušnost, plemenitost:
trattare con cavalleria il nemico vinto velikodušno ravnati s premaganim sovražnikom; kavalirstvo

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

cavare v. tr. (pres. cavo)

1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo

cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

année féminin cave lunino leto
rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
cave-abri féminin klet zaklonišče
cave à bois drvarnica
cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
avoir du vin en cave imeti vino v kleti
mettre en cave vkletiti, dati v klet
on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

caviar(e) [kǽvia:] samostalnik
kaviar

it's caviar(e) to the general tega preprosti ljudje ne razumejo, to je samo za izbrance, to metanje biserov svinjam

cavillor -ārī -ātus sum (cavilla)

1. šaljivo in žaljivo zbadati, dražiti koga, nagajati komu, norčevati se iz koga, posmehovati se komu: Suet., Gell., c. cum aliquo Ci. ep., L. koga dražiti, in eo cavillatus est Ci., inter cavillantes milites L. med šalami in burkami vojakov, tribunos plebei cavillans vocare L. jih je zbadljivo imenoval ljudske tribune, c. praetextam Ci., deos Val. Max., Tiberium sedere in senatu verba patrum cavillantem T.; occ.: cavillatus est aestate grave esse aureum amiculum Ci. se je pošalil.

2. puhlice (sofizme) iskati, izvijati se, brez osnove trditi kaj, prigovarjati komu ali čemu: cavillari tum tribuni L. so se izvijali, circa crus Plin.; z ACI: stridorem eum dentibus fieri cavillantur Plin.; s finalnim stavkom: omnibus modis cavillandum, ne quid... Tert. ubraniti je treba na vsak način... — Act. soobl. cavillō -āre: Prisc., Ven.; od tod pass. cavillatur Tert., pt. pf. cavillatus Ap.

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

cavolo

A) m

1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda

3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

B) inter. hudirja! presneto!

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

ce ➞ ci ( pred lo, la, li, le, ne)

ce, večinoma okrnjeno v c (part., pravzaprav loc. debla k̑o, k̑i̯o, k̑i ta; prim. lat.: cis, citer, citra, ecce, gr.: ἐκεῖ tam, κεῖνος, ἐκεῖνος oni) tu, le; stoji

1. enklitično pri oblikah kazalnih zaimkov: huiusce, hosce, hasce, hisce, oslabljeno v hic, haec, huic, hanc, hunc, hōc (soobl. hūc), hāc in v neutr. hoc = *hodce, hīc = tu. V predklas. dobi tudi pri ille in iste, toda klas. le pri illīc, istīc, illūc, istūc in illinc, istinc poleg illim, istim. Prim. še num nunc, tum tunc, sīc, ster. sīce poleg si. Pred vprašalnico „ne“ nastane po oslabitvi vokala obl. „ci“: sicine, haecine, nuncine.

2. kot predpostavljena part. gl. cedō.

cecca f
far cecca odpovedati (orožje, ki se ne sproži); glasba zmotiti se, ne zadeti note; pren. ne uspeti, udariti mimo