Franja

dokáz prueba f ; argumento m ; demostración f

v (kot) dokaz za en prueba (ali testimonio) de
zaradi pomanjkanja dokazov por falta de pruebas
jasen dokaz prueba evidente
predložiti kot dokaz presentar como prueba

dokazan (-a, -o) bewiesen; erwiesen; z dokumenti: (urkundlich) belegt
kot je dokazano nachweislich; bewiesenermaßen
| ➞ → dokaz

dokazati se povratni glagol
(pokazati sposobnost) ▸ bizonyít
Vse vam bo šlo kot po maslu, dokazali se boste in poželi občudovanje. ▸ Minden olajozottan fog menni, bizonyítani fogsz és csodálni fognak.
Na turnir se vedno odpravim z jasnim ciljem - dokazati se na najvišji ravni. ▸ A tornákon mindig világos célkitűzéssel indulok – hogy a legmagasabb szinten bizonyítsak.

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dòkuhati -ām, dòkuvati -ām dokuhati: bolje prekuhati nego ne dokuhati boljše preveč kot premalo skuhati

dolābella -ae, f (demin dolābra) krampič, motičica, sekirica: Col. — Kot rimski nom. propr. Dolābella -ae, m Dolabela, družinsko ime rodu Kornelijcev, poseb.

1. P. Cornelius Dolabella Publij Kornelij Dolabela, Ciceronov zet, tretji Tulijin mož; l. 43 se je v Laodiceji dal usmrtiti svojemu sužnju: Ci. ep.

2. Cn. Cornelius Dol. Gnej Kornelij Dolabela, pretor v Kilikiji; zaradi grabeža je bil obtožen in obsojen na pregnanstvo: Ci. — Od tod adj. Dōlabelliānus 3 Dolabelov, dolabelski = imenovan po nekem Dolabeli: Dolabelliana pira Col.

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

dólg -a, -o long; ➞ dolgo

prilično dólg, -a, -o lengthy; (dolgotrajen) of long standing; (bolezen) lingering
dólg, -a, -oo (mnogo) poprej (pozneje) long before (after)
dólg, -a, -o (velik) ovinek a long way round
dólg, -a, -o rok long term
za dólg, -a, -oo časa for long
na dólg, -a, -oo in široko far and wide, at length
pripovedovati na dólg, -a, -oo in široko to spin out at great length
dan postaja dólg, -a, -o the days are getting longer (ali are lengthening)
soba je 20 čevljev dólg, -a, -oa the room is 20 feet long
imeti dólg, -a, -o jezik to know all the answers, to be a chatterbox (ali gossip)
imeti dólg, -a, -oe prste (figurativno krasti) to have light fingers, to steal
iti na dólg, -a, -oo potovanje to go on a long journey
padel je, kot je dólg, -a, -o in širok he fell spread-eagled on the ground

dólg, dólga, dólgo largo

(skozi) dolga leta durante largos años
dolga pot camino m largo
biti 2 m dolg tener (ali medir) dos metros de largo
napraviti dolg obraz poner la cara larga
nositi dolge obleke vestir (ali ir) de largo
padel je, kot je dolg in širok cayó cuan largo era
po dolgem a lo largo, longitudinalmente

dolgoprogaš samostalnik
1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutóJe navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.

dolgoprogaški pridevnik
1. neformalno, v športu (o tekaški disciplini) ▸ hosszútáv, hosszútávú
Pred desetletjem pa so naredili velik pritisk na kenijske tekače, ki so obvladovali in še obvladujejo atletsko srednje- in dolgoprogaško sceno. ▸ Egy évtizeddel ezelőtt azonban nagy nyomást gyakoroltak a kenyai futókra, akik akkor is uralták és mai is uralják az atlétikai színteret a középtáv- és hosszútávfutásban.

2. neformalno, v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv, hosszútávú
Pri dolgoprogaškem plavanju je malce drugače; če ne gre več, lahko plavalec zapusti vodo, alpinist pa nima kam, če zagreši napako. ▸ A hosszútávúszás kicsit más; ha nem tudja folytatni, az úszó, kijöhet a vízből, de az alpinistának nincs hová mennie, ha hibázik.

3. neformalno (o dolgih razdaljah) ▸ hosszú távú, távolsági
Žal ne velja vedno, da je vožnja na kratke razdalje znatno bolj varna kot dolgoprogaška potovanja. ▸ Sajnos nem mindig igaz, hogy a rövid távú vezetés lényegesen biztonságosabb, mint a hosszú távú utazás.
Švedska tovarna tovornjakov Scania je predstavila novo generacijo tovornjakov serije R za dolgoprogaške prevoze. ▸ A svéd Scania teherautógyártó bemutatta az R sorozatú új generációs tehergépkocsikat, amelyek távolsági fuvarozásra szolgálnak.

4. neformalno (o trajanju) ▸ hosszú, időigényes, hosszan tartó
Za igranje teh igric se mora igralec oborožiti z zvrhano mero potrpežljivosti, saj so to tako imenovane dolgoprogaške igre. ▸ Ezekhez a játékokhoz a játékosnak kellő türelemmel kell rendelkeznie, mivel ezek úgynevezett időigényes játékoknak számítanak.
Na ustvarjalni poti so kot večina dolgoprogaških bendov naleteli na nemalo ovir - od stilskih nesoglasij do samostojnih karier posameznih članov. ▸ Ahogy a hosszú ideje fennálló együttesek többsége, ők is számos akadályba ütköztek a pályájuk során – a stílusbeli nézeteltérésektől kezdve a tagok egyéni karrierjéig.

dolgotrajno brezposelni stalna zveza
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve več kot leto) ▸ tartós munkanélküli

dolichos -ī, m (gr. ὁ δόλιχος) bot. fižol: Plin. — Kot nom. propr. Dolichos -ī, m Dolih, neki gladiator: H.

dōliolum -ī, n (dem. dōlium) sodček: Varr., L., Col.; pren.: doliola florum Plin. cvetne čaše. — Kot nom. propr. Dōliola -ōrum, n Doliole, okraj v Rimu: Varr.

določi|ti [ó] (-m) določati bestimmen; festlegen, festsetzen; determinieren; kot pogoj, cilj: vorgeben
določiti kot datum/rok ansetzen (für)
določiti kontingente kontingentieren
določiti lego/nahajališče orten
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken
določiti namembnost česa (etwas) widmen
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
določiti srednjo vrednost mitteln
vnaprej določiti vorherbestimmen, vorausbestimmen

določíti determinar; fijar, ordenar, definir, disponer ; (izbrati) designar

določiti ceno (rok, uro) fijar el precio (el plazo, la hora)
vnaprej določiti predestinar
določiti kot naslednika nombrar sucesor
zakon določa ... la ley prescribe...

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

doma

1. v hiši, stanovanju, kraju: zu Hause, zuhause
biti doma zu Hause sein, zaradi bolezni: das Zimmer/Haus hüten
počutiti se kot doma sich heimisch fühlen, pri kom: ein und aus gehen bei, na nekem področju, v neki stroki: bewandert sein in
kot doma wie bei Muttern
počutiti se kot doma (vgnezditi se) es sich gemütlich machen
… biti doma das Daheimsein … (težko mu je biti doma das Daheimsein fällt ihm schwer)
tisti, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene

2.
doma narejen [selbstgemacht] selbst gemacht
doma zvarjen [selbstgebraut] selbst gebraut
doma pečen [selbstgebacken] selbst gebacken
doma vzrejen/pridelan selbstgezogen
doma spleten [selbstgestrickt] selbst gestrickt
doma sešit selbstgenäht, [selbstgeschneidert] selbst geschneidert
doma spreden selbstgesponnen
doma zaklan selbstgeschlachtet
|
kadar mačke ni doma, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
ljubo doma, kdor ga ima trautes Heim Glück allein

domá at home; in

je on domá? is he in?, is he at home?
je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
domá narejen (kruh) home-made (bread)
držati se domá to keep to the house
on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
domá je najlepše there's no place like home
počutiti se kot domá to feel at home
bodite kot domá! make yourself at home!
biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home