Franja

mistoufle [-tufl] féminin, familier zlobnost, zloba; populaire beda, revščina

faire des mistoufles à quelqu'un biti zloben do koga
être dans la mistoufle biti, živeti v bedi, revščini

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

mladína jeunesse ženski spol , les jeunes moški spol množine les jeunes gens moški spol množine ; (v Jugoslaviji) les membres de la jeunesse socialiste

šolska mladina jeunesse des écoles, élèves moški spol množine, jeunesse estudiantine, étudiants moški spol množine
mladini do 16. leta prepovedano interdit aux moins de seize ans

mladína (-e) f gioventù; giovani:
delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina gioventù operaia, intellettuale, cittadina, contadina
mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di sedici anni
pren. zlata mladina jeunesse dorée

mlájši younger; junior; minor

mlájši družabnik junior partner
Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
moj mlájši brat my younger brother
leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

móča ž
1. v masti opražen kruh: goste ponuditi -om
2. zvijača, ukana
3. mokar kao moča čisto moker, do kože moker

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

moderne [mɔdɛrn] adjectif moderen, sodoben, današnji, času ustrezen; masculin (kar je) moderno

les modernes modernisti
à la moderne moderno, po moderni umetnosti
histoire féminin moderne zgodovina novega veka (1453 do 1789)
enseignement masculin moderne moderni pouk (šolstvo), t. j. brez latinščine in grščine
langues féminin pluriel modernes moderni jeziki
science féminin moderne sodobna znanost
il n'aime que le moderne on ima rad le to, kar je moderno

modrikavost samostalnik
1. medicina (bolezensko stanje) ▸ szederjesség
Sopomenke: cianoza

2. (o obarvanosti) ▸ kékesség
Vendar takšne spremembe v barvi ne dosežejo vse žabe – modrikavost je le domena samcev. ▸ Azonban nem minden béka mutat ilyen színváltozást – a kékesség a hímek kiváltsága.
Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. ▸ Véleménye szerint a fa kékessége köbméterenként 15–20 euróval csökkenti az értékét.

modróst (-i) f

1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali

2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

3. pensiero; pren. conoscenza

4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza

modulate [mɔ́djuleit]

1. prehodni glagol
uravnavati, prilagoditi (to)
modulirati, spremeniti glas

2. neprehodni glagol
glasba prehajati (from od, to do)
menjati tonski način

modulated wave modulacijski val
modulating valve (ali tube) modulacijska elektronka

moelle [mwal] féminin mozeg; figuré bistveni (sestavni) del; jedro

moelle épinière, vertébrale hrbtni mozeg, hrbtenjača
moelle osseuse kostni mozeg
jusqu'à la moelle do mozga, skoz in skoz
sucer quelqu'un jusqu'à la moelle des os, tirer toute la moelle de quelqu'un izsesati koga do zadnje kaplje krvi, popolnoma ga izmozgati
être vidé jusqu'à la moelle (familier) biti popolnoma izčrpan od utrujenosti

mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable

vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
vse mogóči ljudje people of every sort and kind
ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
če je mogóče if possible
vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
ni nam bilo mogóče it was beyond us
brž ko mogóče as soon as possible
vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

moindre [mwɛ̃drə] adjectif manjši, (cena) nižji; populaire manjvreden, slabši

le moindre najmanjši
au moindre bruit pri najmanjšem šumu
le moindre mal manjše zlo
jusque dans les moindres détails do najmanjših podrobnosti
bière féminin de moindre qualité pivo slabše kakovosti
c'est le moindre de mes soucis (familier) to mi je najmanjša skrb
acheter à moindre prix kupiti po nižji ceni
ne pas avoir la moindre idée de ne imeti najmanjšega pojma

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz