Franja

ārdēscō -ere -ārsī (incoh. glag. ārdēre)

1. vž(i)gati se, vne(ma)ti se, vzplamte(va)ti: ardescunt caelestia templa Lucr., arsit arundo V., Iuppiter timuit, ne conciperet flammas longusque ardesceret axis O., (sucinum) rapacissimum ignium... celerrime ardescens Plin., in labris eius ignis ardescit Vulg.; occ. zažare(va)ti, ožariti (ožarjati), zasvetiti se: fulmineis ardescunt ignibus undae O., graviore aestu ardescere T., aëris aestus ardescunt Cael.; pren.: pugionem... in mucronem ardescere iussit T. v svetlo konico zašiliti, cum... Marcellus... voce voltu oculis ardesceret T. ko je vzplameneval.

2. pren. strastno vzplamteti, vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se; abs.: quibus haec rabies auctoribus arsit Lucan., ardescente pugnā T., quaestus ardescebant T., proelium atrox arsisset T., fremitus ardescit equorum T.; z abl.: cuppedine, Venere Lucr., caede O., libidinibus T.; z naznačeno smerjo: ardescit vulgus in iras O. se razsrdi, se vda jezi, ut... ardesceret in nuptias incestas T. da bi se začel poganjati za..., ard. in libidinem Aug., ad imitationem eius Sen. rh.; occ. vneti se od ljubezni do koga, vzplamteti v ljubezni do koga: ardescit tuendo (ob pogledu) Phoenissa V., arsit Atrides... virgine rapta H., comptos arsit adulteri crines... mirata... Helene H. vzplamtela je v ljubezni, občudujoč... kodre...

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

ārēscō -ere, āruī (incoh. glag. ārēre)

1. (po)sušiti se, usahniti (usihati): da mihi vestimenti aliquid aridi, dum mea arescunt Pl., cito arescit lacrima, praesertim in alienis malis Ci., nihil lacrimā citius arescit Corn., omnis aruerat tellus Lucan., arescens laurea Ci., arescens truncus, unda T.; pren. o osebah: arescant ipsi siccitate Corn.

2. pren.(od žeje) giniti, omag(ov)ati: arescunt omnia siti perpetua Amm.

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

argomentare

A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

argue [á:gju:]

1. prehodni glagol (for, against)
dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

2. neprehodni glagol
pričkati se (from)
sklepati (about)
diskutirati, razpravljati

to argue against s.th. nastopiti proti čemu
it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
to argue sagacity kazati bistroumnost
to argue the point spodbijati zadevo

arguer¹ [argüe] verbe intransitif izvajati (iz), sklepati, priti do zaključka; navajati, vzeti za pretvezo, utemeljevati; verbe transitif spodbijati

il argue (tudi arguë) de ce fait que ... iz tega dejstva sklepa, da ...
il argue de son ancienneté pour obtenir un avancement navaja svoja službena leta, da bi dobil napredovanje
arguer une pièce de faux (juridique) spodbijati pristnost listine
arguer sur tout o vsem diskutirati ali govoriti

arhivsko vino stalna zveza
vinogradništvo (pijača) ▸ óbor
Letos namerava posodobiti polnilnico in prostor za hrambo arhivskih vin. ▸ Idén korszerűsíteni szeretné a palackozót és az óborok tárolóhelyiségét.
Za letnik 1999 lahko trdimo, da bo letnik rdečih arhivskih vin. ▸ Az 1999-es évjáratról elmondhatjuk, hogy a vörös óborok évjárata lesz.

Ariadnina nit stalna zveza
1. (rešilno sredstvo) ▸ Ariadné fonala
In zagotovo to ni bilo avtorjevo Sizifovo delo, saj nas kot Ariadnina nit vodi iz labirinta nevednosti. ▸ És biztosra vehető, hogy ez nem a szerző sziszifuszi munkája volt, hiszen Ariadné fonalaként vezet ki bennünket a tudatlanságból.

2. potapljanje, jamarstvo (vrvica) ▸ Ariadné fonala
V globino vodi tanka vrvica, Ariadnina nit, ki potapljaču omogoča, da se na gladino vrne po poti, po kateri se je spuščal v globino. ▸ Egy vékony vezetőkötél, Ariadne fonala vezet a mélybe, lehetővé téve a búvár számára, hogy azon az úton térjen vissza a felszínre, amelyen a mélybe ereszkedett.

Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.

aristokracija samostalnik
1. (privilegiran družbeni sloj) ▸ arisztokráciaLov je bil vedno pravica aristokracije. ▸ A vadászat mindig is az arisztokrácia kiváltsága volt.

2. (izbran krog ljudi) ▸ arisztokráciaNa Berkeleyju, Stanfordu in Princetonu je od nekdaj nastajala intelektualna aristokracija, ki ji je bilo namenjeno, da bo vodila ZDA, morda celo svet. ▸ A Berkeleyn, a Stanfordon és a Princetonon formálódott mindig az az értelmiségi arisztokrácia, amelynek az USA, sőt talán az egész világ irányítását szánták.
Jane Fonda se je leta 1937 rodila v samo aristokracijo ameriške filmske industrije. ▸ Jane Fonda 1937-ben az amerikai filmipar arisztokráciájába született bele.

3. (oblika vladavine) ▸ arisztokrácia
Monarhiji je sledila dolgotrajna aristokracija in tej se je leta 594 pr. n. št. uprl Solon. ▸ A monarchiát az arisztokrácia hosszan tartó uralma követte, és i. e. 594-ben Szolón ez ellen lázadt fel.

4. (aristokratskost) ▸ arisztokráciaČrna barva izraža aristokracijo duha. ▸ A fekete szín a szellem arisztokráciáját tükrözi.
Z zamislijo aristokracije duha bi radi poudarili, da vendarle obstajajo tudi višje vrednote, h katerim se lahko človek zateče v teh zbanaliziranih, potrošniških časih. ▸ A szellem arisztokráciájának elképzelésével azt szeretnék hangsúlyozni, hogy mégiscsak léteznek magasabb értékek, amelyekhez az ember menekülhet ebben az egyre banálisabbá váló fogyasztói korban is.

aristokrat samostalnik
1. (oseba visokega rodu) ▸ arisztokrataV Egiptu so aristokrati potrebovali delavce in hišno pravilo je bilo, da so za to najprimernejše belke. ▸ Egyiptomban az arisztokratáknak munkaerőre volt szükségük, és a közvélekedés úgy tartotta, hogy erre a fehér nők a legalkalmasabbak.

2. (kultiviran človek) ▸ arisztokrataIntelektualci so takrat vzpostavili delitev na aristokrate duha, kamor so seveda prištevali tudi sebe, in navadne ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Az értelmiségiek ekkor vezették be a szellemi arisztokrácia fogalmát, amely alá magukat és az egyszerű embereket sorolták.
Snob se bo vedno razkazoval z materialnimi dobrinami, pravi aristokrat pa se bo postavljal z duhovno kulturo. ▸ A sznobok mindig is a materiális javakkal fognak hivalkodni, míg az igazi arisztokrata a szellemi kultúrával tűnik ki.
Slovenci imamo danes materialne mogočnike, nimamo pa duhovnih aristokratov, kot sta bila Aškerc in Cankar. ▸ Nekünk, szlovéneknek manapság csak mágnásaink vannak, de nem rendelkezünk szellemi arisztokratákkal, mint amilyen Aškerc és Cankar voltak.

3. (izstopajoča oseba ali stvar) ▸ arisztokrata
Gostilna pripravlja pravega aristokrata med burgerji. ▸ A vendéglő a burgerek igazi arisztokrata változatát készíti.

Arlecchino

A) m

1. Harlekin (maska)

2.
arlecchino pren. burkež, pavliha, neresnež, figamož:
fare l'arlecchino neresno se vesti
discorso da arlecchino neresno govorjenje
essere un arlecchino biti harlekin, figamož

B) agg. invar. pisan, raznobarven:
tovaglia arlecchino pisan prt

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

armeggiare v. intr. (pres. armeggio)

1. pren. kriliti z rokami; onegaviti, brkljati brez haska, mečkati:
armeggia da un'ora attorno ai fornelli že eno uro onegavi okrog štedilnika

2. pren. blesti, fantazirati, sanjariti

3. pren. spletkariti:
armeggiare in segreto na skrivaj spletkariti

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je

arracheur [arašœr] masculin izdirač

arracheur de dents zoboder
mentir comme un arracheur de dents nesramno lagati; lagati, da se kar kadi

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.