Franja

schlimm

1. Fehler, Vergehen: hud, Zustände: hud,slab, Nachchricht: slab; im schlimmsten Fall v najslabšem primeru; es steht schlimm mit slabo je z; nicht/halb so schlimm ni tako hudo, se prenese; es ist gerade schlimm genug, [daß] dass ... že to je dovolj, da ...

2. Mensch: slab, pokvarjen, podel; Kind: poreden, neubogljiv

3. schlimm sein Zahn, Finger: biti bolan

4. was schlimm er ist... hujše pa je, da...; das Schlimmste (tisto) najhujše

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

schoolmaster [skú:lma:stə] samostalnik
učitelj

the schoolmaster is abroad figurativno manjka, ni dobrega šolskega sistema; dober šolski sistem se obnese (prodre) povsod

Schuhgröße, die, številka (čevljev); figurativ nicht meine Schuhgröße ni po moji meri

Schuhnummer, die, figurativ nicht meine Schuhnummer ni po moji meri

scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.

score² [skɔ:]

1. prehodni glagol
vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
film dodati filmu glasbo

2. neprehodni glagol
beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
arhaično, ameriško delati dolgove

that scores for us to šteje (velja) za nas
he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
we shall score by it s tem bomo imeli uspeh

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

scuōla

A) f

1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola

2. šolstvo

3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo

4. šola (poslopje)

5. šola (učitelji, učenci)

6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

se [sə] pronom se, si; drug drugega, drug drugemu, med seboj

se laver umiti se
s'attribuer tout le mérite de la victoire pripisovati si vso zaslugo za zmago
se saluer pozdraviti se (medsebojno, drug drugega)
il ne se l'est pas fait dire deux fois tega si ni pustil dvakrat reči

se¹

A) cong.

1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa

2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

B) m invar.

1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

seat¹ [si:t] samostalnik
sedež, stol, stol brez naslonjala, klop, sedišče; prestol; zadajšnji del hlač; sedalo, zadnjica; bivališče, sedež, posestvo (dvorec); način vedenja

the seat of the disease žarišče bolezni
reserved seat rezerviran sedež
I have booked three seats for Hamlet vzel (rezerviral) sem tri sedeže za Hamleta
he has a good seat dobro sedi na konju
he has a seat on the board on je član odbora
keep your seat! (nikar) ne vstajajte!
to lose one's seat pasti iz sedla; ne biti ponovno izvoljen v parlament
he lost his seat in Parliament izgubil je svoj sedež v parlamentu, ni bil zopet izvoljen v parlament
to resume one's seat zopet sesti
to take a seat sesti
to take one's seat sesti na svoj (stalni) sedež
take your seat please! sedite, prosim!
I spent the weekend at his seat in Sussex preživel sem konec tedna na njegovem podeželskem dvorcu v Sussexu

second, e [s(ə)gɔ̃, d] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; marine prvi častnik; pomočnik, pomagač; sekundant

en second na drugem mestu, pod poveljstvom koga drugega
chapitre masculin second drugo poglavje
seconde commande féminin naknadno naročilo
de seconde main iz druge roke, posredno
sans second, e brez enakega, enake; ki mu ni enakega, ki ji ni enake
capitaine masculin en second prvi častnik za kapitanom trgovske ladje
acheter quelque chose de seconde main kupiti kaj komisijsko, v komisijski trgovini, od posrednika
être dans un état second biti v anormalnem stanju
savoir une nouvelle de seconde main zvedeti novico ne iz prvih virov
l'habitude est une seconde nature (proverbe) stara navada železna srajca

seči [é] (sežem) segati

1. z roko po čem, v kaj: greifen (nach/in), langen (nach)
seči v in (etwas) hineingreifen, hineinlangen
seči čez kaj über (etwas) hinübergreifen
seči po čem greifen nach
seči po orožju nach den Waffen greifen

2. (raztezati se) reichen (do bis), (preko hinüberreichen)
seči do kosti mraz in die Knochen fahren
seči v besedo in die Rede fallen
seči v žep in die Tasche greifen
ozemlje, kamor ni segla ledena doba eiszeitliches Refugialgebiet

séči, segati

segati do extenderse hasta
segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
seči v pogovor intervenir en una conversación
segati po sapi tomar aliento
do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
seči v žep meter la mano en el bolsillo
kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista

séduction [sedüksjɔ̃] féminin zapeljevanje, zapeljivost, draž, čar

séduction de la jeunesse zapeljevanje mladine
exercer une séduction irrésistible biti tako zapeljiv, da se ni moči upirati