Franja

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

stabilizácija stabilisation ženski spol

stabilizacija plač in cen stabilisation des salaires et des prix
težnja k stabilizaciji tendance ženski spol à la stabilisation

Stamm, der, (-/e/s, Stämme)

1. (Baumstamm) deblo; Forstwesen hlod; bei Blumen: steblo

2. linguistisch: deblo

3. Phylum: deblo; bei Mikroorganismen: sev; in der Tierzüchtung: pleme

4. Menschengruppe: pleme; von Familiengruppen usw.: rod; figurativ vom Stamme Nimm Marija k sebi

5. figurativ bei Beständen: osnova, jedro; stalno jedro, des Vermögens: glavnica

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

startle [sta:tl]

1. prehodni glagol
preplašiti, prestrašiti, alarmirati, vznemiriti; osupiti, sapo (komu) zapreti, (neprijetno) presenetiti
domačno ganiti; podnetiti, nagovoriti (into doing k čemu)
neprehodni glagol
zdrzniti se

startled začuden
to startle at zdrzniti se, zgroziti se ob
to be startled čuditi se

2. samostalnik
strah, groza; prepadlost, osuplost

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

stavk|a ženski spol (-e …) der Streik (gladovna Hungerstreik, opozorilna Warnstreik, protestna Proteststreik, rudarska Bergarbeiterstreik, sedeča Sitzstreik, solidarnostna Solidaritätsstreik, Sympathiestreik, splošna Generalstreik); der Ausstand, v podjetju: die Bestreikung (eines Betriebes)
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik
grožnja s stavko die Streikdrohung, Streikandrohung
izbruh stavke der Streikausbruch
pravica do stavke das Streikrecht
prepoved stavke das Streikverbot
vodstvo stavke die Streikleitung
poziv k stavki der Streikaufruf
začeti stavko in den Streik treten

stávka huelga f ; paro m

divja (gladovna, splošna, z zasedbo tovarne) huelga no organizada (del hambre, general, de brazos caídos)
podpihovalec k stavki incitador m a la huelga
pravica do stavke derecho m de huelga
prepoved stavke (stavkanja) prohibición f de huelgas
razglasitev stavke orden f de huelga, llamamiento m a la huelga, declaración f de la huelga
biti v stavki estar en huelga
stopiti v stavko declararse en huelga

stecken¹ (steckte, gesteckt) vtakniti, vtikati; zatakniti (an/hinter za/na); Pflanzen: potakniti, potikati, Zwiebeln: saditi; das Haar: speti, spenjati; Blumen: aranžirati; sich ein Ziel stecken zastaviti si cilj; in Brand stecken zažgati; [Schiffahrt] Schifffahrt eine Kette, das Tau: odvijati, izpuščati; figurativ jemandem etwas: nesti na uho; (seine Meinung sagen) pošteno jih napeti komu; ins Gefängnis stecken vtakniti v zapor; Geld in etwas stecken vložiti denar v; sich hinter etwas stecken vneto se lotiti (česa); sich hinter jemanden stecken pridobivati (koga) za (kaj), spodbujati (koga) k (čemu)

step¹ [step] samostalnik
korak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi
množina lestev
množina koraki, tek, pot
figurativno korak, ukrep, mera
navtika luknja, v katero se postavi jambor
figurativno stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje
glasba interval
mehanika spodnje ležišče osi

step by step korak za korakom, postopoma
a false step napačen korak, spodrsljaj, figurativno napaka, napačna poteza
in step (with) v korak (z)
in his steps po njegovih stopinjah, figurativno po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)
a rash step prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)
door-step prag
waltz step valčkov korak
to break step priti iz koraka
it is only a step to my house ni daleč do moje hiše
to be out of step ne držati koraka
to cut steps in the ice sekati stopinje v ledu
they found his (foot) steps in the sand našli (odkrili) so njegove stopinje v pesku
when did he get his step? kdaj je napredoval (v službi)?
to keep step, to be in step with držati korak s
mind the step! pazi(te), stopnica!
mind (watch) your step! figurativno pazi, kaj delaš!
he has been moved up a step napredoval je za eno stopnjo
to retrace one's steps vrniti se po isti poti
to take (to make) steps against storiti (potrebne) korake (ukrepe) proti
to turn one's steps to ubrati, usmeriti korake proti, k
he walks (he follows) in my steps on gre po mojih stopinjah

sternō -ere, strāvī, strātum (indoev. kor. *ster- stlati, prostreti (prostirati); prim. skr. str̥ṇṓti, str̥ṇā́ti stelje, meče na tla, stárīman širjenje, (raz)širitev, gr. στόρνῡμι, στορέννῡμι, στρώννῡμι razprostiram, razgrinjam, nastiljam, στρῶμα, στρωμνή preproga; ležišče, postelja, at. στρατός, ajol. στροτός tabor, vojska, lat. strāmen, strāgēs, strāgulus, -sternium, sternāx, torus, storea, stēlla, sl. -streti; večinoma v sestavljenkah pro-streti, razprostreti, sl. pro-stor, got. straujan = stvnem. strewen = nem. streuen, stvnem. strāo = nem. Streu, Stroh, stvnem. stirna = nem. Stirne)

I.

1. po tleh (raz)trositi (raztrošati), (raz)suti, (raz)sipati, (na)stlati, (na)stiljati, (s)treti, razprostreti (razprostirati), prostreti (prostirati), razgrniti (razgrinjati): Plin. idr., virgas O., glaream Tib., sternitur harena pugnae (dat.) O., strataque erat … tegula quassa solo (abl.) O., stratis foliis locare aliquem V. posaditi koga na nastlano listje, sternitur in duro vellus … solo O., quas (sc. vestes) … sternere consuerant O., strata sub pedibus vestis Suet., stratoque super discumbitur ostro V., strata iacent … sub arbore poma V. raztreseno pod … , super eos (sc. asseres) pontes sternere Cu. mostiti, utrjevati mostove; metaf. med. (o krajih) razprostirati se: ibi Leburini campi sternuntur Plin., aliae (sc. insulae) … sternuntur inter Helinium ac Flevum Plin.

2. na tla (po tleh) položiti (polagati): corpora passim L., stravit humi pronam O., sternere vineam Col., vites stratae Col.; večinoma refl. in med. = leči (legati), uleči (legati) se, (v)zlekniti se, z(a)valiti se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati) na tla: sternunt se somno … in litore phocae V., passim ferarum ritu sternuntur L., sternimur optatae gremio (abl.) telluris V., sterni Iovi Sil. na kolena pasti pred Jupitrom (k molitvi), kleče častiti Jupitra; poseb. pogosto pt. pf. strātus 3 ležeč, iztegnjen, (v)zleknjen: Enn. ap. Non. idr., amicorum ad pedes iacuit stratus Ci., nos ad pedes stratos ne sublevavit quidem Ci. ep., humi strati Ci., quidam somno etiam strati L., strata somno corpora L. v spanju iztegnjena, viridi membra (gr. acc.) sub arbuto stratus H. ude iztezajoč, stratum iacēre Q., ursi humanitus strati Plin. po človeško, kakor človek legajoči (zleknjeni); occ. (v negativnem pomenu) na tla vreči (metati), z(a)valiti, povaliti (povaljati), obalíti, vzlekniti, podreti (podirati), pobiti (pobijati), ubi(ja)ti, (po)sekati, (po)rušiti, zvrniti (zvračati), uničiti (uničevati): Tib., Sil., Stat. idr., nothum Sarpedonis … coniecto sternit iaculo V., sternere aliquem Morti ali subitā morte V., Hebrum sternit humi V., sternere caede viros V., per stratos caede hostes L., inter stratorum hostium catervas Iust., Tyrrhenas, i, sterne acies V., a quo tot acies Romanas fusas stratasque sciam L., sternere omnia ferro L., sternitur … toto proiectus corpore terrae V., sternitur infelix alieno volnere V., sternitque hostiliter omne (sc. armentum) O., cum stravit ferro pecus H., sternitur exanimisque tremens procumbit humi bos V., belua strata O. (o Minotavru), arbor strata Plin., (sc. elephanti) stabula Indorum dentibus sternunt Plin., sternere moenia O., stratis ariete muris L.; pesn.: sternitque a culmine Troiam V. podre, poruši, torrens sternit agros, sternit sata, laeta V. odplavi, sternuntur segetes O. se poležejo, Germania strata Amm. premagana; metaf. pobiti, potreti: affictos se et stratos fateantur Ci., mortalia corda … humilis stravit pavor V., haec (sc. virtus populi Romani) omnia strata humi erexit L., irae Thyesten exitio gravi (abl.) stravere H. je pahnila v pogubo.

3. (i)zgladiti, ugladiti (uglajati), izravna(va)ti, poravna(va)ti, utiriti (utirjati): ut … sterneret aequor aquis (dat.) V. da bi dal vodi gladino, poravnavši valove, tumidumque … sternitur aequor aquis V., omne tibi stratum silet aequor V., placidi straverunt aequora venti V., (sc. pontus) sternitur interdum O., postea sternitur mare Plin., viam qui quondam per mare magnum stravit Lucr., hoc iter Alpes, hoc Cannae stravere tibi Sil., stratum militari labore iter Q.; metaf.:
a) praesens tibi fama benignum stravit iter Stat. je ugladila (zgladila).
b) pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: qui (sc. divi) simul stravere ventos H., sternere odia militum T.; occ. tlakovati, (po)tlakati, položiti (polagati) tlak: Plin., Dig. idr., emporium lapide, clivum silice, semitam saxo quadrato L., aspreta erant strata saxis L., via strata L., solum stratum Cu., locum illum sternendum locare Ci. ep. tlakovanje tistega kraja dati v zakup (po pogodbi dati v izdelavo) ali vias sternendas silice locare L. dati v zakup (po pogodbi oddati v izdelavo) tlakovanje cest. Od tod subst. pt. pf. α) strāta -ae, f (sc. via) tlakovana (potlakana) cesta: Eutr., Cod. Th., Aug. idr., vetus strata Eutr. β) pesn. strātum -ī, n cestni tlak: stratum extraneum Petr.; v pl.: strata viarum V., Lucr. tlakovane ceste ali ulice; sg. stratum tudi sobni tlak, pòd: Plin.; od tod tudi tla branilne strehe (testūdō): Vitr. —

II.

1. kaj s čim potres(a)ti, potrositi, posuti (posipati), pokri(va)ti, prekri(va)ti: multā duram stipulā … sternere subter humum V., sternitur omne solum telis V., ante aras terram caesi stravere iuvenci V., strati bacis silvestribus agri V., aere atque argento sternunt iter Lucr., cras foliis nemus multis et algā inutili … tempestas … sternet H., primosque et extremos metendo stravit humum (sc. hostibus caesis) H., mirantur … litora discussā sterni nive Val. Fl., multae (sc. naves) pontibus stratae T., stratum classibus aequor Iuv., stratis deleto milite campis Sil., Tyrrhenas sternere valles caedibus Sil., stratae argento balineae Plin., (sc. solum) intrinsecus stratum sulphure et bitumine Iust., triclinia argento privatorum alicui sternuntur Eutr. komu se mize prekrivajo s srebrnino zasebnikov.

2. occ.
a) (ležišče s preprogami, blazinami) pokri(va)ti, prekri(va)ti, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), narediti (delati), pripraviti (pripravljati), (o)blaziniti (ležišče): lectum Ci. idr., triclinium Ci., lectum vestimentis Ter., pelliculis haedinis lectulos Ci., duabus toros plagulis Varr. fr., congeriem silvae Nemeaeo vellere summam sternis O., lectus lepide stratus Pl., lectus eburneus purpurā stratus Suet., strata cubilia sunt herbis Lucr., strata cathedra Iuv. oblazinjen, strata triclinia Mart., matronae … his foliis cubitūs sibi sternunt Plin., torum cum sterneret uxor frondibus Iuv.; abs.: iubet sterni (sc. lectum) sibi in prima domus parte Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n pregrinjalo, odeja, blazina: Lucan., Col., Plin., Val. Fl. idr., lecti mollia strata Lucr., proripere se e strato Suet.; meton. ležišče, postelja, postelj, počivalnica, blazinjak (pesn. pogosto pl. nam. sg.): molle stratum L., cum … in acta cum suis accubuisset … stratumque haberet tale, ut … N., strato surgit Palinurus V., corripio e stratis corpus V., mollibus e stratis opera ad fabrilia surgit V., membra … referunt thalamo stratisque reponunt V., non stratum, non ulla pati velamina possunt O., collocat hanc stratis concha Sidonide tinctis O., stratis dum denique Perseus exsiluit O.
b) (jezdno žival) s pogrinjalom (pregrinjalom) pokri(va)ti, (o)sedlati: equum L., P. Veg., non stratos … habebant equos L., equus publicus sternebatur Hier. Od tod subst. pt. pf. strātum -ī, n α) pogrinjalo, pregrinjalo, podsêdlica, podsédlica, podsedelna odeja: Sen. ph., Plin. idr., stratis insignia pictis terga premebat equi O. β) tovorno sedlo: mulis strata detrahi iubet L.; preg.: qui asinum non potest, stratum caedit Petr.

Opomba: Sinkop. cj. plpf. strāsset: Varr. ap. Non.