Franja

Zadetki iskanja

  • najèm hire; lease; rent; (ladje, letala) charter; (avta) car hire; (konja, kočije) hire; tenancy; letting (out), let

    v najèm on lease
    dati v najèm to lease; to hire (for rent), to rent, to let (out on lease)
    v najèm vzeti to take on lease, to hire, to rent, (ladjo, letalo) to charter
    vzeli smo posestvo v najèm we have taken the farm on lease
    imeti v najèmu to have on lease, to rent, to hold as tenant
  • naležáti se to have a good rest (ali pogovorno a good liedown)

    malo razgibavanja ne škodi, naležali smo se že pogovorno a little exercise won't do us any harm, we've had a good kip
  • napóčiti (-im) perf.

    1. fendersi, spaccarsi, screpolarsi alquanto

    2. spuntare (giorno, ora):
    krenili smo na pot, preden je napočil dan siamo partiti prima dello spuntar del giorno
  • naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

    vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
    nekaj je naróbe there is something amiss
    vse gre naróbe all goes wrong
    vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
    kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
    naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
    to je naróbe svet it is the world turned upside down
    naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
    narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
    šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
    pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
    nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)
  • natláčiti to stuff (v into), to stuff up; to cram; to squeeze

    natláčiti si pipo to fill one's pipe
    natláčiti ljudi v avtobus to pack the bus with people
    preveč natláčiti z to cram with
    natlačen packed, squeezed, chockfull, filled chock-a-block
    bili smo strašno natlačeni v avtobusu we were tightly packed (ali packed like sardines) in the bus
  • nàzadan -dna -o
    1. nazajšnji: -o kretanje planeta
    2. nazadnjaški: -e društvene snage
    3. zaostal: početkom 19. v. bili smo nazadniji in orthographicis negoli onamo u 18. v. smo bili bolj zaostali
  • necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
    na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore
  • necepljen pridevnik
    1. (kdor ne prejme cepiva) ▸ oltatlan
    necepljeni otroci ▸ oltatlan gyermekek
    Zaradi vse več necepljenih otrok imamo spet bolezni, ki smo jih prav s cepljenjem že izkoreninili. ▸ A gyermekek alacsony oltási szintje miatt olyan betegségek is újra megjelennek, melyeket már éppen az oltásoknak köszönhetően megszüntettünk.
    Do izbruhov ošpic prihaja zaradi velikega števila necepljenih otrok. ▸ A nagyszámú oltatlan gyermek miatt képes a kanyaró újra és újra kitörni.
    Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ Az oltás megakadályozhatja a betegség megjelenését az oltatlan gyermekeknél is, hiszen csökkenti az aktív fertőzöttek számát.
    necepljen pes ▸ oltatlan kutya
    Necepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. ▸ A veszettnek bizonyult oltatlan kutya a celjei régióból származott.
    necepljen dojenček ▸ oltatlan csecsemő
    necepljene osebe ▸ oltatlan személyek, oltatlanok
    Ošpice so se povrnile zaradi naraščanja števila necepljenih oseb. ▸ A kanyaró az oltatlanok számának növekedése miatt ismét felütötte fejét.
    necepljena žival ▸ oltatlan állat
    Necepljene živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti. ▸ Azokat az oltatlan állatokat, amelyek veszett állattal érintkeztek, el kell altatni.
    necepljeni ljudje ▸ oltatlan emberek

    2. (o razmnoževanju rastlin) ▸ oltatlan
    necepljen trta ▸ oltatlan tőke
    necepljen jablana ▸ oltatlan almafa
    necepljena sorta ▸ oltatlan fajta
    Trto so razmnoževali z necepljenimi ukoreninjenimi potaknjenci. ▸ A tőkét oltatlan gyökeres dugványokkal szaporították.
    Cepljeni orehi zarodijo v 2.-7. letu (necepljeni v 9.-25. letu). ▸ Az oltott dió a 2–7. évben hoz termést (az oltatlan a 9–25. évben).
  • necessity [nisésiti] samostalnik
    potreba, sila, nuja
    (tudi množina) pomanjkanje

    to bow to necessity ukloniti se sili
    necessity knows no laws sila kola lomi
    to make a virtue of necessity napraviti od nuje vrlino; hvaliti se s čim, kar smo morali storiti
    necessity is the mother of invention v sili je človek iznajdljiv
    of necessity nujno, neizbežno
    under the necessity (of doing s.th.) prisiljen (kaj narediti)
  • nečimrnica samostalnik
    (samovšečna ženska) ▸ hiú
    Ženske smo tiste tečnobe, zahtevne nečimrnice, ki se urejamo za ženske. ▸ Mi nők undok, követelőző, hiú teremtések vagyunk, akik a többi nő miatt öltözködnek.
  • neg-legō, tudi (slabše) nec-legō (napačno neg-ligō) -ere -lēxī (gl. opombo) -lēctum (ixpt. iz neque, nec in legere) „ne izbirati“, tj. česa v duhu ne zazna(va)ti, od tod

    1. nenamerno zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), ne (z)meniti se za kaj, zamuditi (zamujati), opustiti (opuščati) (naspr. curare): mandatum Ci., mandata Ci. ep., neglegi macula iudiciorum posse videbatur Ci., rem familiarem neglegebat N., neglectis agris H.; z de: de Theopompo negleximus Ci. kar zadeva Teopompa, smo bili nemarni; z inf.: (h)erus quod imperavit, neglexisti persequi Pl., diem edicti obire neglexit Ci.

    2. namenoma (nalašč) ne čislati, ne spoštovati, ne marati za kaj, zanemariti (zanemarjati), ne (z)meniti se za kaj, pustiti (puščati) vnemar, prezreti (prezirati), zaničevati: iram matris Pl., se semper credunt neglegi (po novejših izdajah ludier) Ter., neglegere coepit et contemnere Ci., n. auctoritatem senatus, bellum, legem, leges ac quaestiones, minas, spem Ci., periculum fortunarum et capitis Ci. ep., deos neglegere … edocuit S. mlačnost do bogov, n. honores T., cum vis neglegeretur T.; z inf.: verba etiam verbis quasi coagmentare neglegat Ci., neglegis … fraudem committere? H. ali se ne bojiš … ? S.; v pomenu ne opaziti (opažati), prezreti (prezirati), malomarno gledati = dopustiti (dopuščati), da se kaj (z)godi; z ACI: Theopompum nudum, expulsum a Trebonio confugere Alexandriam neglexistis Antonius ap. Ci. (Oratio Philippica 13, 33), Gallias a Germanis vastari neglexerit Suet.; z ne: neglegens (= securus, non timens), ne qua populus laboret H.; abs.: bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, at malus inprobior S.

    3. spregledati komu kaj, ne kaznovati, pustiti (puščati) brez kazni: tantum pecuniam captam n. Ci,. ereptam vitam neglegetis? Ci., se Haeduorum iniurias non neglecturum C. Od tod

    I. adj. pt. pr. neglegēns -entis, adv. neglegenter

    1. (o osebah) malomaren, (v)nemaren, ne meneč se za koga ali kaj, zanikrn, nepazljiv, brezbrižen, neskrben, ravnodušen, neprizadeven, brezobziren: Auct. b. Afr., Ph., Q., Eutr. idr., improvidi et neglegentes duces Ci., socors neglegensque natura Ci., in amici eligendis Ci., occiso Demetrio sublatoque aemulo non neglegentior tantum Perseus in patrem, verum etiam contumacior erat Iust., circa deos ac religiones neglegentior Suet., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neglegenter (po nekaterih izdajah neclegenter) Ter., quid est, quod est, quod neglegenter scribamus adversaria? quid est, quod diligenter conficiamus tabulas Ci., cum aut eum neglegenter aut malitiose fecisse loquerentur N., haud neglegenter corpus occultare L., gerunt et ferarum pelles, proximi ripae neglegenter, ulteriores exquisitius (skrbneje) T., neglegentius asservare aliquid Ci., vereor, ne neglegentius vivam Plin. iun., neglegentius narrare Sen. rh., neglegentissime amicos habere Sen. ph.; z gen.: legum, officii, rei publicae, sociorum atque amicorum neglegentior Ci. ne meneč se dosti za, Vitellius amicorum inimicorumque neglegens T.; z inf.: postilla optigere eam neglegens fui Pl.

    2. metaf. o stvareh nemaren, zanemarjen, zanikrn: amictus, sermo, stilus Q.

    2. nemaren v denarnih zadevah = potraten, razsipen: n. in illo sumptu Ci. ep., neglegens et dissolutus Ci., adulescentia neglegens luxuriosaque L., ut si reus furti prodigus dicatur aut neglegens Q., modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque Suet.; z de in abl.: qui fortasse de alieno neglegentes, certe de suo diligentes erunt Plin. iun.

    II. adj. pt. pf. neglēctus (neclēctus) 3 zanemarjen, od tod nečislan, necenjen, nespoštovan, puščen vnemar, neupoštevan: cum ipsi inter nos abiecti neglectique simus Ci., n. religio C., ager, di H., coma, forma Q., castra soluta neglectaque L., non neglecte deis Lucan., ego neglectissima progenies Stat.

    Opomba: Analogno po pf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obl. neglēgerit: Licinius Macer fr., neglēgisset: S.
  • nehánje cessation, ceasing, finishing

    brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
    neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
    tu se vse neha! that's the limit!
    nehaj že vendar! drop it!
    nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
    nehalo je deževati it (has) stopped raining
    nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
    kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?
  • neizkušenost samostalnik
    1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalatlanság
    potrošnikova neizkušenost ▸ fogyasztó tapasztalatlansága
    voznikova neizkušenost ▸ sofőr tapasztalatlansága
    politična neizkušenost ▸ politikai tapasztalatlanság
    davek neizkušenosti ▸ tapasztalatlanság ára
    neizkušenost pilota ▸ pilóta tapasztalatlansága
    neizkušenost voznika ▸ sofőr tapasztalatlansága
    neizkušenost igralca ▸ játékos tapasztalatlansága, színész tapasztalatlansága
    neizkušenost ekipe ▸ csapat tapasztalatlansága
    neizkušenost pri čem ▸ tapasztalatlanság valamiben
    neizkušenost s čim ▸ tapasztalatlanság valamivel
    Sneg, slaba pripravljenost in neizkušenost planincev pa reševalcem povzročajo ogromno dela. ▸ A hó, a rossz felkészültség és a hegymászók tapasztalatlansága pedig a mentőszolgálatoknak rengeteg munkát okoz.
    Zaradi mladosti in neizkušenosti smo v nekaterih delih tekme igrali slabo in naredili preveč napak. ▸ Fiatalságunk és tapasztalatlanságunk miatt a mérkőzés egyes szakaszaiban rosszul játszottunk és túl sok hibát vétettünk.
    Njegovo moštvo je jeseni plačevalo visok davek neizkušenosti. ▸ A csapata ősszel megfizette a tapasztalatlanság árát.

    2. (o življenjskih izkušnjah) ▸ tapasztalatlanság
    mladostna neizkušenost ▸ fiatalkori tapasztalatlanság
    Mitja s svojo mladostjo in neizkušenostjo na kakšno stvar gleda veliko bolj naivno in lahkotno. ▸ Mitja a fiatalsága és a tapasztalatlansága miatt bizonyos dolgokat sokkal naivabban és könnyedebben szemlél.
    Iz mene je govorila neizkušenost mladosti. ▸ A fiatalság tapasztalatlansága beszélt belőlem.

    3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalatlanság
    Zaradi neizkušenosti z dekleti se je pred kolegi osmešil. ▸ A lányokkal kapcsolatos tapasztalatlansága miatt lejáratta magát a kollégái előtt.
  • nekajkrat prislov
    1. (o ponovitvah) ▸ néhányszor, néhány alkalommal, több alkalommal
    nekajkrat ponoviti ▸ néhányszor megismétel
    nekajkrat udariti ▸ néhányszor megüt
    nekajkrat premešati ▸ néhányszor megkever
    nekajkrat ustreliti ▸ néhányszor lő
    nekajkrat srečati ▸ néhányszor találkozik
    nekajkrat obiskati ▸ néhányszor meglátogat, néhányszor felkeres
    nekajkrat dokazati ▸ néhányszor bebizonyít
    nekajkrat opozoriti ▸ néhányszor figyelmeztet
    nekajkrat preložen ▸ néhányszor elhalasztott
    nekajkrat na teden ▸ hetente néhányszor
    nekajkrat na leto ▸ évente néhányszor
    nekajkrat na dan ▸ naponta néhányszor
    V mladosti je bil namreč kar nekajkrat državni plesni prvak. ▸ Fiatalkorában több alkalommal volt országos táncbajnok.
    Film, ob katerem se boste nekajkrat glasno zasmejali. ▸ Olyan film, amely többször is hangos nevetésre késztet.
    Poklicni čevljarji so namreč nekajkrat omenjeni v različnih virih. ▸ A különböző források többször említik a hivatásos cipészeket.
    Trgovino obiščete nekajkrat tedensko in takrat kupite vse, kar potrebujete. ▸ Hetente néhányszor látogasson el a boltba, és akkor szerezzen be mindent, amire szüksége van.
    Z družino smo nekajkrat na leto tudi odšli smučat, največkrat v Kranjsko Goro. ▸ Évente néhányszor síelni is jártunk a családdal, többnyire Kranjska Gorába.
    Kar nekaj raziskav je pokazalo, da uživanje rib nekajkrat tedensko preprečuje srčni napad in kap. ▸ Számos tanulmány kimutatta, hogy a heti néhány alkalommal történő halfogyasztás megelőzi a szívrohamot és a sztrókot.
    Na treningu gimnastike sem bil kar nekajkrat. ▸ Jó néhányszor voltam tornaedzésen.

    2. (o razmerju) ▸ néhányszor, többször
    nekajkrat manjši ▸ néhányszor kisebb
    nekajkrat višji ▸ néhányszor magasabb
    nekajkrat cenejši ▸ néhányszor olcsóbb
    nekajkrat dražji ▸ néhányszor drágább
    Prepričan je, da je zemljišče v resnici vredno nekajkrat več. ▸ Meggyőződése, hogy a telek valójában néhányszor többet ér.
    Na letni ravni smo kar za nekajkrat povečali število vsebin. ▸ Éves szinten a többszörösére növeltük a tartalmak számát.
  • nekáko in a way, in some way; in a sort; in some sort; sort of, kind of, in some degree; somehow, somewhat; (= tako ali tako) somehow or other

    nekáko zadnji dve leti in the last two years or so
    to smo nekáko pričakovali we sort of expected it
    tega se nekáko spominjam I sort of remember it
    nekáko obljubil sem mu I sort (ali kind) of promised him
    nekáko ob šestih somewhere around (ali about) six
  • nekáko adv.

    1. in qualche modo, in un certo modo:
    nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

    2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
    tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale
  • nèuspèh lack of success, nonsuccess; failure, fiasco; vojska repulse, reverse; miscarriage; žargon washout

    popoln nèuspèh total failure
    biti obsojen na nèuspèh to be doomed (ali condemned, foredoomed) to failure
    doživeti nèuspèh to meet with failure (ali with a reverse), to suffer a reverse
    končati se z nèuspèhom to end in failure
    doživeli smo nèuspèh we met with a reverse, pogovorno we lost out, we were a flop
  • nèvolja ž
    1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
    2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
    3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč
  • nogavičar samostalnik
    1. (poklic) ▸ harisnyakészítő
    obrtniški nogavičarkontrastivno zanimivo harisnyakészítő kisiparos
    Poleg mladinskega butika bodo tu slaščičarne, bifeji, nogavičarji, frizerji in še mnogo drugega. ▸ Az ifjúsági butik mellett itt cukrászdák, büfék, harisnyakészítők, fodrászok és sokan mások is helyet kapnak.
    Rodil se je češkemu očetu, nogavičarju, in mami domačinki iz družine barvarjev. ▸ Cseh harisnyakészítő apa és hazai kelmefestő családból származó anya gyermekeként született.

    2. (podjetje) ▸ harisnyakészítő
    Slovenski nogavičarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. ▸ Mi, szlovéniai harisnyakészítők annyira kicsik vagyunk, hogy együtt kell működnünk, különben hamarosan tönkremehetünk.
    Danes je Polzela med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje plasira na tako imenovani zahodni trg. ▸ Ma Polzela település Európa legnagyobb harisnyakészítői közé tartozik, és termékei több mint 80 százalékát az úgynevezett nyugati piacra helyezi ki.
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo