πολυ-κερδής 2 (κέρδος) ep. zelo zvit, premeten, prekanjen.
πολύ-μητις, ιος 2 ep. zelo iznajdljiv, zelo zvit, zvijačen, prekanjen, premeten.
πολυ-παίπαλος 2 (παιπάλη) ep. premeten, prekanjen, zvit, navihan.
πολύ-τροπος 2 (τρέπω) 1. ep. iznajdljiv, spreten, izkušen; premeten, zvit, zvijačen. 2. mnogoličen.
σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.
σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.
τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
τρίβων, ωνος, ὁ, ἡ 1. adi. izurjen, vajen, premeten, zvit, τινός, τί česa, v čem, λόγων spreten govornik. 2. subst. ὁ ponošen (oguljen) plašč.
больно
1. boleče;
мне б. boli me;
очень б. уколол себе палец hudo sem se zbodel v prst;
его б. высекли zelo so ga pretepli;
мне б. слышать hudo mi je, ko slišim;
глазам б. oči bole;
2. (lj.) zelo;
б. хитёр izredno je zvit