Franja

opéčnat

opečnat zid mur de brique
opečnata streha toit moški spol de tuile
opečnate barve de couleur ženski spol de brique
opečnato rdeč rouge brique

opek|a [é] ženski spol (-e …) der Ziegel, der Ziegelstein, Backstein
dimniška opeka Schornsteinziegel
klinasta opeka der Wölber
luknjičasta opeka Lochziegel, Lochstein
polnilna opeka Besatzstein
središčna opeka Königsstein
stropna opeka Deckenziegel
šamotna opeka Schamotteziegel
vlečena opeka Strangziegel
opeka za zid Mauerziegel
žlindrina opeka Hüttenstein
opeka normalnega formata NF-Ziegelstein

opéti (opném) tendre, garnir, (re)couvrir

opeti zid s tapetami tendre des tentures sur un mur
z usnjem opeta vrata porte garnie de cuir
opeti sedež z blagom (re)couvrir un siège de tissu

opólzek obscène, lascif, lubrique, graveleux, grivois, scabreux, polisson, égrillard, leste ; familiarno salé, pimenté, poivré, paillard ; popularno cochon ; (malo) gaulois ; (spotakljivo) indécent, gaillard

opolzki plesi danses ženski spol množine lubriques (ali lascives)
opolzka pripoved récit moški spol salé (ali pimenté, poivré)
opolzek smeh rire moški spol paillard
opolzke šale plaisanteries ženski spol množine salées (ali grivoises, poivrées)
opolzka zgodba histoire ženski spol obscène (ali leste, polissonne, grivoise; familiarno salée)
vreči opolzek pogled na prodajalko jeter un regard polisson (ali égrillard, paillard) sur une vendeuse
študentje, ki so peli opolzke, nespodobne pesmi des étudiants qui chantaient des chansons indécentes (ali gauloises, paillardes)
zid pokrit z opolzkimi risbami mur couvert de graffiti obscènes

opóren d'appui, de soutien

oporni lok arcboutant moški spol
oporni steber pilier moški spol de soutien
oporrna točka point moški spol d'appui
oporni zid mur moški spol de soutènement, contrefort moški spol

opóren (-rna -o) adj. di appoggio, di sostegno; anat. sospensorio; di riferimento:
oporna točka punto di appoggio
bot. oporna korenina radice (aerea) di sostegno
grad. oporni lok arco rampante
grad. oporni zid muro di sostegno; arhit. contrafforte; hist. barbacane
šport. oporno orodje attrezzi di appoggio (parallele, cavallo)
anat. oporno živčno tkivo neuroglia, glia
oporna obveza sospensorio
med. oporna ruta sciarpa
bot. oporna tkiva scleroma, stereoma
oporna točka punto di riferimento
agr. oporna vejica infrasco

opóren de apoyo

oporni steber pilar m de sostén
oporni tram puntal m
oporni zid muro m de apoyo

opréti appuyer, soutenir; adosser, arc-bouter, étayer, étançonner; accorer; -- se s'appuyer, s'adosser, s'arc-bouter, se soutenir

opreti roke na mizo, ob kolena appuyer les mains sur la table, sur les genoux
opreti strop z oporami étayer le plafond à l'aide d'étais, soutenir le plafond à l'aide d'étançons
opreti ladjo (v gradnji) z oporniki accorer un navire
opreti se z roko na rob mize s'appuyer de la main sur le bord de la table
opreti se ob s'appuyer contre
opreti se na zid s'arc-bouter contre un mur
izjava je oprta na dejstva (figurativno) la déclaration s'appuie sur les faits
opri se nase (figurativno) aide-toi toi-même

orbe¹ [ɔrb] adjectif ki je brez česa

mur masculin orbe slep zid (brez vrat ali oken)
coup masculin orbe odbojni strel

pancia f (pl. -ce)

1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame

papel moški spol papir; listek; menica, vrednostni papir; papirnat denar; spis; letak, časopis; gledališka vloga; medicina prašek

papel carbón, papel de copiar kopirni papir
papel para cartas pisemski papir
papel crespón krep papir
papel de embalar, papel de empaquetar, papel de envolver zavojni papir
papel engomado klejen papir
papel de estaño staniolen papir
papel de estracilla (fin) pivnik
papel de fumar cigaretni papir
papel de gracioso (gled) vloga za komika
papel higiénico toaletni papir
papel de lija, papel de vidrio, papel de esmeril smirkov papir
papel ministro, papel de oficio pisarniški papir
papel moneda papirnat denar
papel de música notni papir
papel pergamino pergamentni papir
papel de periódico časopisni papir
papel rayado črtan papir
papel de revelado (fot) razvijalni papir
papel rizado krep papir
papel secante pivnik
papel de seda svilen papir
papel sellado kolkovan papir
papel de tornasol lakmusov papir
pálido como el papel bled ko zid, mrtvaško bled
hacer (un) papel igrati vlogo; Am blamirati se
saber bien su papel (gled) dobro znati svojo vlogo
papeles pl spisi; osebni dokumenti; ladijski papirji; dnevni tisk; najemninski list
papeles del Estado državni papirji
papeles de negocios, papeles comerciales poslovni papirji
papeles pintados tapete
traer los papeles mojados pripovedovati neresnične stvari

peck³ [pek]

1. prehodni glagol
kljuvati, kavsniti, kavsati; glasno poljubiti, cmokniti koga; pojesti (hitro, malo), zobati

2. neprehodni glagol
kavsniti, kljuvati (at)

figurativno to peck at s.o. zbadati, gristi koga
to peck down porušiti (zid)
to peck out izkljuvati
to peck up zobati, požrešno jesti; prekopati zemljo

pegado vdan, naklonjen

estar pegado (a) lepeti, lepiti se, pri jemati se (a na)
pegado a čisto blizu pri
pegado a la casa doma čepeč
pegado a la pared tik ob steni; ob zid potisnjen, premagan, ponižan
pegado a las foldas de su madre držeč se matere za krilo, razvajen, raznežen

per-dūcō -ere -dūxī -ductum (per in dūcere)

I.

1. (do cilja ali srečno) pripeljati, privesti, dovesti, spraviti: aliquem Romam L., legionem in Allobrogas perduxit C., aliquem ad Caesarem C., omnes naves incolumes C., bovem ad stabula V.

2. occ.
a) napelj(ev)ati, navrniti (navračati), spelj(ev)ati: aquam Claudiam L. epit., aquam in coloniam Traianus ap. Plin. iun.
b) (zid, jarek, pot, zgradbo, gradnjo) izpeljati, speljati, narediti, napraviti, postaviti, sezidati, zgraditi itd. od … do: a lucu ad montem murum fossamque perducit C., munitiones ex castellis in proxima castella C., viam a Bononiā Arretium L., porticum a portā ad … L.
c) (po)spremiti (spremljati): Dionem Syracusas N.
d) (kot zvodnik komu žensko) privesti, pripeljati, zvoditi, (zvodniško) spraviti skupaj, zapeljati: O., Suet., Lact. idr., Tertia perducta a tibicine Ci., perduci poterat tam pudica? H.
e) (koga kot jetnika v tujo deželo) odvesti, odpeljati: is (sc. Paulus) in Britanniam missus, ut militares quosdam perduceret ausos conspirasse Magnentio Amm.

3. metaf.
a) pripeljati (privesti prignati, dotirati, pritirati) koga, kaj do česa, dognati kaj do česa, pripeljati (privesti, dovesti) koga do česa, spraviti koga do česa, privesti koga k čemu: Varr., Cu. idr., eo rem perduxit N., hominem ad summam dignitatem C. ali ad honores amplissimos Ci. povzdigniti, aliquem ad furorem, ad exitum, ad mortem Ci.
b) spraviti koga k čemu, pripraviti koga do česa, premakniti koga v (na) kaj, k čemu, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga k čemu: cum perducere eum non posset N., eo est perductus N. pustil se je nagniti k temu, aliquem ad (in C.) suam sententiam Ci., eos pollicitationibus ad se C. pridobiti si, ad studium sui S., aliquem ad societatem periculi N. da se soudeleži nevarnosti, si dictis nequis perduci, ut vera haec credas Pl.
c) nadaljevati do … , v pass. tudi = trajati do … : (sc. agri colendi studia) ad centesimum annum Ci., orationibus in noctem perductis L., a primā pueritiā usque ad ultimum eius diem familiarem amicitiam Sen. rh., altercationem in serum L.; occ. zavleči (zavlačevati), zatezati, odlašati do (v) … : rem disputationibus ad mediam noctem C. —

II. (po)srkati, vpi(ja)ti, (iz)piti: totum liquorem Arn. poet., poculum continuo haustu Ap. —

III.

1. prevleči, prekriti, (na)maziliti: hinc illud subiit, auro sacras quod ovato perducis facies (sc. deorum) Pers., corpus odore ambrosiae V. z dišečo ambrozijo.

2. s premazom izbrisati, prečrtati: nomen Icti.

Opomba: Sinkop. pf. perduxti (= perduxisti): Mart.

pericolante agg. majav; rušljiv (tudi pren.):
muro pericolante majav zid

piantare

A) v. tr. (pres. pianto)

1. agr. saditi; zasaditi

2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!

B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

1. zariti se; vseliti se

2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred

podírati (-am) | podréti (-drèm)

A) imperf., perf.

1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

3. (parati, sparati) scucire, disfare

4. pren. distruggere, turbare, disturbare

5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
šport. podreti rekord abbattere un record
pren. podreti kupček ruttare
podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
grad. podirati odre spalcare
voj. podirati šotore decampare
grad. podirati zid smurare

B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo

podpóren supporting; relief(-); relieving; sustaining

podpórna blagajna benevolent (ali endowment) fund
podpórno društvo benevolent society
podpórni član supporting member
podpórni sklad relief fund
podpórni zid retaining wall

podpóren de soutien, de soutènement, d'appui, d'aide, de secours, subsidiaire

podporno društvo société ženski spol de secours (ali d'aide)
podporni sklad fonds moški spol de secours mutuel, familiarno mutuelle ženski spol
podporni zid mur moški spol de soutènement
temeljni podporni zid stene jambage moški spol

podpóren (-rna -o) adj.

1. di sostegno, di puntello, di appoggio:
podporni zid muro di sostegno, contromuro, muro di sottoscarpa
navt. podporni drog (za jadra) balestrone, struzza
podporno tramovje incastellatura

2. di aiuto, di sussidio, sussidiario; assistenziale:
podporna sredstva aiuti, sussidi
podporni sklad fondo aiuti
podporni član membro promotore
podporno društvo società di mutuo soccorso