Franja

krvni pritisk stalna zveza
(o pretoku krvi) ▸ vérnyomás
Zdravnik pravi, da imaš zelo visok krvni pritisk. ▸ Az orvos azt mondja, hogy nagyon magas a vérnyomásod.
Sopomenke: krvni tlak

ládijski ship (-); ship's

ládijski agent ship-broker
ládijska posadka ship's company
ládijski dokumenti ship's papers pl
ládijsko dvigalo ship-lift, ship-hoist
ládijski graditelj shipbuilder
ládijski krov shipboard
ládijska odprtina hatchway
ládijski prevozni stroški shipping charges pl
ládijski zdravnik ship's doctor, ship's surgeon, medical officer
ládijski tovor cargo, freight; (nosilnost) shipload
ládijsko moštvo crew
ládijski dnevnik ship's log, log, logbook
ládijski lastnik shipowner
ládijskó letalo shipborne aircraft
ládijski poveljnik (kapitan) shipmaster

ládijski de bateau, de navire, de bord

ladijski dnevnik journal moški spol de bord
ladijski krov pont moški spol (d'un navire)
ladijski promet trafic moški spol maritime
ladijski zdravnik médecin moški spol de bord

ládijski (-a -o) adj. di nave, della nave, navale; di bordo:
ladijski dnevnik giornale di bordo
ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh chiglia, prua, coperta, interno della nave
ladijski promet traffico marittimo
ladijski kuhar, zdravnik cuoco, medico di bordo
ladijska posadka equipaggio, personale di bordo, ciurma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
les. ladijski pod pavimento di tavole
ladijski trup scafo della nave
ladijski vijak elica della nave
ladijski vozli nodi alla marinara
ladijski vpisnik registro navale
navt. ladijska ležarina controstallie
ladijska metla prettazzo
ladijska oprema armamento della nave
ladijska shramba cala
ladijska strojegradnja navalmeccanica
zool. ladijska svedrovka bruma, teredine (Teredo navalis)
navt. ladijska vrv braga, rizza
ladijska knjiga recapiti marittimi
ladijske razbitine carcame, carcassa
ladijski bok bordo; murata
ladijski brzinomer dromografo, silometro
ladijski intendant cambusiere
ladijski manifest manifesto di carico
ladijski pooblaščenec raccomandatario
(manjši) ladijski škripec stricco
ladijski telegraf telegrafo di macchina
ladijsko ogrodje accostolato
ladijsko rebro staminale
ladijsko skladišče stiva

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

lečèč (-éča -e)

A) adj. che cura, curante:
lečeči zdravnik medico curante

B) lečèč (v adv. rabi) curando

légiste [ležist] masculin pravoznanec, jurist, pravnik

médecin masculin légiste sodni zdravnik

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

Lȳsiās¹ -ae, m (Λυσίας) Lísias, 1. Kefalov sin, Atenec, atenski govornik, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Iust., Gell. Od tod adj. Lȳsiacus 3 (Λυσιακός) Lízijev, lízijevski: gracilitas Q..

2. neki zdravnik: Cels.

3. grški kipar: Plin.

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

marron, ne [marɔ̃, ɔn] adjectif podivjan (žival); zakoten, šušmarski, mazaški; zanikrni; ki dela nepravilnosti, nezakonite, prepovedane posle

médecin masculin marron mazaški zdravnik
(histoire) esclave, nègre masculin marron pobegel suženj, črnec
avocat masculin marron zakoten odvetnik
écouteur masculin marron (radio) poslušalec na črno, ki ne plačuje radijske pristojbine

medical¹ [médikəl] pridevnik (medically prislov)
zdravniški, medicinski, zdravstven, internističen; potreben zdravniške nege

medical board higienski zavod
medical certificate zdravniško spričevalo
medical record bolniški list
medical specialist strokovni zdravnik
medical ward interni oddelek klinike
medical jurisprudence sodna medicina
medical man zdravnik
our medical man naš hišni zdravnik
vojska Medical Corpa saniteta
ameriško, pravno medical examiner mrliški oglednik; uradni zdravnik
medical officer uradni zdravnik; vojska sanitetni zdravnik
medical science medicinska veda

medicína (-e) f

1. medicina; knjiž. arte peonia:
ljudska medicina medicina popolare
doktor medicine dottore in medicina
interna, kurativna, preventivna medicina medicina interna, curativa, preventiva
splošna, sodna, športna medicina medicina generica, legale, sportiva
medicina dela medicina del lavoro
zdravnik splošne medicine medico generico

2. pog. šol. (facoltà di) medicina

3. star. medicinale, farmaco

4. amuleto (presso gli indiani d'America)

médico zdravniški

médico m zdravnik
ciencias médicas medicina, zdravilstvo
médico de cabecera telesni (domači) zdravnik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
médico de consulta posvetovalni (pritegnjeni) zdravnik
médico del distrito okrožni zdravnik
médico ginecólogo, médico de enfermedades de la mujer zdravnik za ženske bolezni, ginekolog
médico de estado mayor štabni zdravnik
médico forense sodni zdravnik
el médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)
médico (en) jefe, primer médico primarij, višji zdravnik
médico militar vojaški zdravnik
médico sin visitas zdravnik brez klientele
mal médico doktor skaza, mazač
hacerse examinar (auscultar) por el médico dati se zdravniško pregledati

Mēdīus -iī, m (Μήδειος) Medéj (Medíj), grški zdravnik: Plin.

Meges -ētis, m (Μέγης) Méges (Megét)

1. eden od Penelopinih snubcev: Hyg.

2. grški zdravnik: Plin., Cels.

Melampūs -podis, m (Μελάμπους) Melámpus

1. Amitaonov sin, sloveč vedeževalec in zdravnik: Ci., V., Stat. idr.

2. Atrejev sin: Ci.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli