Franja

crevant, e [krəvɑ̃, t] adjectif, populaire zelo naporen, utrudljiv; populaire zelo smešen

c'est un travail crevant to je zelo težko delo
farce féminin crevante zelo zabavna burka

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

crocotillus 3 zelo droben, drobcen, šibek: Pl. fr.

crucial, e, aux [krüsjal, sjo] adjectif križen, križast; figuré odločilen, zelo važen

année féminin cruciale odločilno leto
point masculin crucial zelo važna, odločilna točka

cuantísimo kako zelo

cubitale agg.

1. anat. komolčen, kubitalen

2. zelo velik, velikanski; kubitalen:
caratteri cubitali zelo velike črke

čȕdo prisl. zelo mnogo, zelo veliko: čudo svijeta, sveta; čudo ljudi

deamō -āre -āvī -ātum

1. smrtno zaljubljen biti v koga, zelo hrepeneti po kom, umirati od ljubezni: aliquem Pl., Afr. fr.; od tod = veliko veselje imeti nad čim: d. munera Pl.

2. obvezan biti komu, od srca hvaležen biti komu: deamo te, Syre Ter.

dēbacchor -ārī -ātus sum zelo naslajati se, prav razkošno živeti: Hier.; pren. izdivjati se, razsajati: Ter., Hier.; pesn.: qua parte debacchentur ignes H.

dēbriō -āre -āvī -ātum (dē in ēbriāre) zelo upijaniti: Eccl.; pren.: spiritus sancti gratiā debriatus Aug. prevzet.

décarcasser, se [-kase] populaire mučiti se, zelo se truditi, pretegniti se (pri delu), zagrizeno delati

décharné, e [dešarne] adjectif zelo mršav, shujšan; gol (hrib); suh(oparen) (slog)

visage masculin décharné shujšan, upadel obraz

déconfit, e [dekɔ̃fi, t] adjectif, vieilli premagan, poražen; zelo razočaran, nevoljen, osupel, zbegan

rester tout déconfit ostati ves zmeden

decuman [dékjumən] pridevnik
figurativno, dobesedno glaven, osnoven; zelo velik

dēfēnerō (dēfaenerō) -āre -āvī -ātum (dē in fēnus, faenus) z oderuštvom izsesa(va)ti, v dolgove zakopa(va)ti, zelo zadolžiti (zadolževati): Pl., Ci., pren. Ambr.; pt. pf. dēfēnerātus 3 zelo zadolžen: Ap., Eccl.

dēfleō -ēre -flēvī -flētum

I. intr. zelo (hudo) jokati: Pr., Iust., Ap., gravibus cogor deflere querelis Pr., dum assident, dum deflent T., qui dum deflent, eodem rogo cremabantur T., in amici sinu d. Plin. iun.

— II. trans.

1. z zunanjim obj. koga objok(ov)ati, jokati za kom ali čim, žalovati za kom ali čim: Pl., Mel., Q. idr., inter nos impendentes casus deflevimus Ci., quae (L. Crassi mors) est a multis saepe deflecta Ci., nos … te … insatiabiliter deflevimus Lucr., membra defleta reponunt V., in haec deflenda prolapsi L. v to objokovanja vredno stanje, d. ore suam deficiente necem O. (o labodu), cui (grški dat.) non defleta est Ephyraeae flamma Creusae O., d. non exstinctos, sed semet ipsos Cu., regem ingenti gemitu eiulatuque Cu., carmen, quo Germanici suprema defleverat T.; s quod: Val. Max. (VI, 2, 8).

2. z notranjim obj.
a) jokaje ali žalujoč (iz)govoriti (povedati, pripovedovati): haec ubi deflevit V., nunc summa deflenda est Vell. zdaj (= tu) moremo le glavne dogodke obžalujoč pripovedovati, civilia bella d. Sen. ph., haec (ta dogodek) quā miseratione deflebis Plin. iun.
b) s solzami zali(va)ti: oculos Ap.

dégager [degaže] verbe transitif osvoboditi, sprostiti; rešiti (zastavljene predmete); odvezati (od obveznosti, obljube); sport zelo daleč suniti žogo; potegniti (iz); odstraniti oviro; zrahljati (vijak); chimie razviti, oddajati, osvoboditi; militaire razbremeniti; figuré izžarevati

dégager sa montre du mont-de-piété dvigniti svojo uro iz zastavljalnice
dégager sa parole umakniti, nazaj vzeti svojo besedo
je dégage toute responsabilité dans cette affaire odklanjam vsako odgovornost v tej zadevi
dégager un blessé des décombres rešiti, izvleči ranjenca izpod ruševin
dégager quelqu'un de sa promesse odvezati koga njegove obljube
dégager une somme d'argent sprostiti, dati na voljo vsoto denarja
dégager la table pospraviti mizo, odstraniti vse z mize
allons, dégagez! pojdite naprej, napravite prostor!
se dégager osvoboditi se, izmotati se
le ciel se dégage nebo se jasni
des gaz se dégagent des plantes plini se razvijajo, prihajajo iz rastlin
la rue se dégage peu à peu ulica se polagoma prazni
la vérité se dégage resnica prihaja na dan

délectable [delɛktabl] adjectif prijeten; slasten, zelo okusen

mets masculin délectable slastna jed

dēmīror -ārī -ātus sum zelo se čuditi čemu: quod demiror equidem Ci., d. responsum eius Gell.; z ACI: Pl., Plin., sperasse me consule assequi posse demiror Ci.; z odvisnim vprašanjem: demiror, cur dicas Ci.; od tod: demiror, quid sit Pl. ali demiror, ubi … Pl., Ter. = rad bi vedel, radoveden sem. — Part. dēmīrandus 3 čudovit: Gell.

deōsculor -ārī -ātus sum zelo goreče poljubljati: Pl., Val. Max., Ap., Hier.; pt. pf. s pass. pomenom: deosculato me, gladius diu deosculatus Ap.